ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - pravni interes za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem ni bilo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč je nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan. Odločitev o ustavitvi izvršbe je dolžniku tako v celoti v korist. Prav tako dolžnik svojega pravnega interesa za pritožbo ne more utemeljiti z navedbo, da mu bo v nasprotnem primeru onemogočena povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov. Izvršilni postopek namreč še ni končan, objektivni rok za predlaganje nasprotne izvršbe, na katerega meri dolžnik, pa nastopi v enem letu od dneva končanja izvršilnega postopka. Možnost predlaganja nasprotne izvršbe tako v danem primeru ni odvisna od izdaje izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00023299
ZPP člen 57.
izbrisna tožba - obligacijski zahtevek - ugovor krajevne pristojnosti
Nedvomno gre v tej pravdni zadevi za izbrisno tožbo za zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z ustreznim vmesnim ugotovitvenim zahtevkom in ne za obligacijski zahtevek.
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da tožena stranka sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi.
Tožena stranka se je za nakup podrejenih obveznic odločila brez skrbne presoje sporne investicije in izključno na podlagi priporočila vodje finančnega sektorja, ki za odločanje o nakupu vrednostnih papirjev ni imel znanja. Da je šlo za tvegan posel je sodišče ugotovilo tudi na podlagi prospekta, v katerem je izrecno navedeno, da je volatilnost (na kapitalskem in valutnem trgu največkrat razumljena kot nasprotje stabilnosti) visoka, zaradi česar cene v naprej ni mogoče napovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00023502
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 186, 186/1, 186/4, 393, 393/2, 395, 395/1.. ZPP člen 14.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - solidarna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravična denarna odškodnina - odgovornost za škodo nastalo v pretepu
Nadalje je pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost tožencev podana, če je njihovo nedopustno ravnanje po objektivnih merilih lahko prizadelo tožnikovo čast, kot zavest o lastni vrednosti in dobro ime, kot veljavo človeka v družbi.
izvršba na nepremičnine - dolžnikov ugovor - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - višina terjatve - vrednost nepremičnine - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - ugotovljena vrednost nepremičnine
Niti 169. člen ZIZ, niti odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje pritožba, ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Treba je upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V tej fazi postopka, ko še ni ugotovljena vrednost dolžničine nepremičnine oz. njenega solastninskega deleža na njej, sodišče prve stopnje ni imelo zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi oz. predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevane vrednosti nepremičnine dolžnica s sklicevanjem nanjo zaenkrat ne more uspeti, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi imela v lasti drugo nepremičnino oz. morebitno drugo premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči zaradi poplačila upnikove terjatve, in tega niti pritožba ne trdi, še manj pa izkaže. Bo pa to v nadaljevanju postopka moralo presojati sodišče prve stopnje, in sicer v okviru določb 169. in 71. člena ZIZ.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - tek roka - tožba zaradi motenja posesti - konfesorna tožba
Glede na predstavljena doktrinarna stališča je evidentno, da je tožnik z vložitvijo omenjene motenjske tožbe nasprotoval toženkini prepovedi izvrševanja služnosti in s tem jasno izrazil svoj namen po nadaljnji uporabi sporne poti. Neutemeljeno je stališče izpodbijane sodbe, da lahko tek roka za osvoboditev služnosti prekine le dejanska uporaba služeče stvari ali (zgolj) vložitev konfesorne tožbe. Tudi motenjska tožba predstavlja ustrezno obliko pravnega varstva, ki prekine proces osvoboditve služnosti, zato v času teka motenjske pravde triletni rok iz prve alineje 223. člena SPZ ni tekel.
ZJC-B člen 19, 19/78. URS člen 69. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ-UPB1 člen 190.
razlastitev - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - tek zamudnih obresti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - pravica do zasebne lastnine - pravna razlastitev
V obravnavanem primeru bi institut zastaranja omejeval pravico do sodnega varstva tožnika in pravico do zasebne lastnine. Država, ki je tožnika dejansko razlastila, šele po več kot 10 letih pa speljala tudi pravno razlastitev, je ravnala nezakonito. Tožniku ni mogoče očitati, da ni sprožil postopka razlastitve (kateremu bi sledil postopek za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine), saj mu zakon tega ni dopuščal. Lastnik je ostal le na papirju. Država ni trdila, da je ob odvzemu posesti ponudila odškodnino takratnemu lastniku. Razlastitveni zavezanec ima možnost zahtevati zakonske zamudne obresti za čas od odvzema posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Če bi obveljalo stališče toženke, bi tožnikov zahtevek iz naslova obresti zastaral prej, preden bi ga lahko uveljavljal na sodišču. Zastaranje zanj ni moglo začeti teči prej, preden bi lahko zahteval odškodnino od države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022865
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 11, 11-3. ZPP člen 11, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zakonec - povezanost z družino - razveza zakonske zveze - neustavnost - zloraba procesnih pravic
Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Brez dodanega priimka matere bi lahko prišlo do neželenih in nepotrebnih zapletov med strankama in je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
V okoliščinah konkretnega primera je prav toženec tisti, ki že kot "povprečen človek" ve, da je njegov pes nepredvidljiv in nevaren, in zato kot njegov lastnik, prvi in najbolj poklican, da opisano in ugotovljeno ravnanje njegovega psa prepreči. Tudi odločitve v drugih podobnih primerih poudarjajo, da je dolžnost imetnikov psov, da psu onemogočijo, da koga poškoduje kajti "Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno vsaki obstoječi oziroma predvidljivi situaciji".
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete - vezanost na izvršilni naslov - kredit v CHF - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - bivališče dolžnika
Izvršilno sodišče je skladno z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za ničnega. Izvršilno sodišče tako ne more samo ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova in presojati njegove materialnopravne pravilnosti. Vse navedeno velja tudi v primeru, ko je izvršilni naslov notarski zapis. Takšna ureditev pa tudi sicer po mnenju pritožbenega sodišča ni v nasprotju z načelom učinkovitega varstva pravic, saj ima dolžnik v takem primeru (ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba) pravico do odloga izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ, pri čemer je pravni standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (ki je pogoj za odlog izvršbe po prvem odstavku navedenega člena) potrebno presojati v vsakem primeru posebej in pri tehtanju upoštevati tudi škodo, ki je posledica same realizacije izvršbe. Še posebej pazljivo pa mora biti to tehtanje pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma. Odlog izvršbe je tako ob upoštevanju navedenega primeren in učinkovit ukrep za varstvo dolžnikovih pravic v primerih, ko uveljavlja ničnost notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov.
KZ-1 člen 75, 75/3, 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/3, 245/5. ZKP člen 105, 105/3.
pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - prikrivanje izvora denarja - goljufija - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - konkretizacija zakonskega znaka
Obtoženca kaznivega dejanja pranja denarja po členu 245 KZ-1 nista storilca predikatnega kaznivega dejanja, zato bi v takšnem primeru moralo sodišče oškodovano družbo napotiti na pravdo, za obtoženca pa uporabiti določbe o odvzemu premoženjske koristi ali varnostni ukrep odvzema predmetov po šestem odstavku 245. člena KZ-1.
Prvo sodišče je ob ugotovitvi, da peč ni delovala pravilno in da so člani družine V. (predvsem J. in R. V.) nedvomno bili seznanjeni z nestrokovno in protipredpisno montažo kuhinjske nape in ob pravilni dokazni oceni prič H., R. V. ter kriminalista B. U., ki je po dogodku opravil z R. V. razgovor celo dvakrat ter ob hkratni dokazni oceni vseh listinskih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v nasprotju s pritožbenimi navedbami dognalo, (-) da se je stanovanje družine V. v času pregleda peči adaptiralo, (-) da adaptacija takrat še ni bila povsem zaključena in da je imel obt. R., ki je slednje tudi zapisal v potrdilo o pregledu plinske peči, utemeljen razlog verjeti, (-) da bodo lastniki peč zamenjali ob potekajoči adaptaciji, kar je R. V. tudi potrdil s svojim podpisom ob zaznamku ″predvidena zamenjava kotla″. Ob nadaljnji ugotovitvi, da pa je bil vlek ob rednem letnem pregledu celo ustrezen, obt. R. pa ob tem pregledu tudi ni bila predočena montaža kuhinjske nape na isto dimno tuljavo, pa je sprejeti zaključke prvega sodišča, da obt. Š. R. nikakor ni mogoče z gotovostjo pripisati krivdo za vse, kar se je kasneje v decembru 2009 (10. 12. 2009 in 11. 12. 2009) v tem stanovanju tudi zgodilo.
Zato ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da so okoliščine, kot je kuhinjska napa, nastavitev dimne cevi, zavedanje družinskih članov (zlasti R. V.) o potrebi sanacije plinske peči zanemarljive okoliščine do te mere, da bi bilo mogoče brezpogojno sprejeti tezo o obstoju vzročne zveze izključno med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico. Ni namreč mogoče, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, tudi ob sicer pomanjkljivem ravnanju obeh obtožencev, anulirati tudi zavedanja družinskih članov po načelu splošne varnosti za svoje zdravje in življenje zlasti ob dejstvu, ker je R. V. zanesljivo podpisal izjavo o zamenjavi peči, o tem pa je obvestil tudi partnerko J. V. in ob takrat danem pojasnilu obtoženega R., da ob sicer dobrem vleku vrednosti dimnih plinov, ki so se takrat sproščali v ozračje po dimni cevi, niso v mejah normale, četudi so ti dimni plini bili problematični le z vidika varstva okolja.
Povedano pomeni, da ni pritrditi pritožbi, da je obt. Š. R. že na podlagi preseženih vrednosti CO in NOx, ki so relevantni le v smeri varovanja okolja, lahko sklepal o nevarnosti peči za zdravje in življenje stanovalcev, četudi je vlek bil normalen, kajti izveden dokazni postopek je namreč pokazal, kot je pritrditi prvemu sodišču, da sta ob ogledu vlek dimnika in cev za odvod dimnih plinov delovala in so se plini odvajali skozi dimnik, kar pa takrat tudi ni predstavljalo nevarnosti za stanovalce, redni letni pregled pa tudi ni zajemal meritev koncentracij v prostoru, v katerem je bila takrat že montirana kuhinjska napa, ki pa ob tem pregledu tudi ni bila zaznana.
Ob tem in ob sicer ugotovljenih ostalih okoliščinah, kot so protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, slabo vzdrževanje peči, slabo prezračevanje v stanovanju zaradi novih PVC oken, nepravilno nastavljena dimna cev, pa se je zgodila zastrupitev družinskih članov 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, pred tem pa že dvakrat, ko je prvo pomoč iz istih razlogov iskala tudi H. V., vendar pa posledic zaradi zgoraj povedanega v nasprotju s pritožbo nikakor ni pripisati z gotovostjo ravnanjem obeh obtožencev, za kar se neutemeljeno pritožba tudi zavzema, kajti v konkretnem primeru gre nedvomno za prekinitev vzročne zveze med njunima ravnanjema in nastalo posledico zaradi sočasnega delovanja prej navedenih dejavnikov, ki so tok opustitve - posledica pretrgali, kot je (točka 19) v izpodbijani sodbi s prepričljivimi razlogi pojasnilo prvostopno sodišče, takšne razloge pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, ki tudi v tem delu šteje pritožbo za neutemeljeno.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - pravila postopka v gospodarskih sporih - družbenik družbe - fizična oseba - odgovornost družbenika za dolg družbe
Kadar je ena od pravdnih strank fizična oseba, praviloma ne gre za gospodarski spor, razen v primeru izjem, ki jih določa ZPP v členih 481 do 484. Ali gre za katero od zakonskih izjem, je mogoče presoditi že na podlagi trditev v tožbi. Tožeča stranka je tožbo vložila zoper osebno odgovorno družbenico dolžnice za dolgove dolžnice. Gre torej za premoženjskopravni spor med osebo iz prvega odstavka 481. člena ZPP na strani tožeče stranke in fizično osebo na strani tožene stranke, ki pa nima lastnosti nobene od oseb iz 481. člena ZPP.
Če bi se spor neposredno nanašal na razmerje med družbenico in družbo, torej če bi bila tožena stranka družbenica družbe, s katero bi bila v sporu, bi šlo za primer, ki ga ureja 1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP in bi se v takem primeru uporabila pravila o postopku v gospodarskih sporih. V konkretnem primeru pa ne gre za spor med družbenico in družbo v smislu 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP, pač za spor med tujo pravno osebo in fizično osebo, ki med seboj nista v korporacijsko članskem razmerju.
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1. SPZ člen 196, 197. OZ člen 221.
neobstoj ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - popolnost indosamenta
V skladu z 271. členom ZFPPIPP so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, pogoj za to pa seveda je, da gre za pravno dejanje, ki ima učinke.
Kdaj ločitvena pravica ne obstaja, ker sploh ni nastala, določajo materialnopravni predpisi.
Le zapis imena in priimka indosatarja ne predstavlja popolnega indosamenta. To pa pomeni, da indosament ni veljaven in s tem ni izkazana pravica tožene stranke iz vrednostnega papirja.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nepravilno vročanje - neuporaben hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pismu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do izjave
Neuporabnost poštnega predalčnika zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa tudi glede obvestila o tem pisanju. Vročevalec bi tako po presoji pritožbenega sodišča moral (in smel) obvestilo o prispelem pismu pustiti v predalčniku, ne glede na njegove morebitne pomanjkljivosti glede zagotavljanja zaupnosti pisanj.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine - pretrganje zastaranja - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - kazenska evidenca
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 12. 3. 2009, kar po določbi prvega odstavka 91. člena KZ-1 pomeni, da je tega dne začelo teči zastaranje kazenskega pregona. Za kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let. Po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Glede na navedeno je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 12. 3. 2019 (to je sicer po izdaji izpodbijane sodbe, vendar še pred predložitvijo spisa v odločanje višjemu sodišču dne 29. 4. 2019). Ker je torej kazenski pregon zoper obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje že zastaral, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Zato je višje sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca za očitano kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo.
pridobitev solastninske pravice graditelja - nastanek nove stvari
Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, je mogoče v izjemnih primerih, ko ne gre za dograditev objekta oziroma vlaganj v že obstoječo stavbo, ampak za zgraditev nove, samostojne gradbene celote, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, pridobiti (so)lastninsko pravico na podlagi 21. in 22. člena ZTLR, ne pa na podlagi določb 24. - 26. člen ZTLR, ki govorijo o gradnji na tujem svetu.