Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnina zanje v ustreznih razmerjih.
Na morebitno napako v zastopanju, torej v notranjem razmerjem med zastopancem in zastopnikom, se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Glede na to, da se parafa pooblaščenca pojavi na vseh pisanjih sodišču, in da je že na prvi pogled očitno, da je pisanja podpisala ista oseba, ni dvoma glede identifikacije pooblaščenca.
Tožeča stranka ima načeloma prav, da je v ZPP uzakonjeno načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP) in da sodišče ni vezano na nobena formalna pravila. Vendar sodišče prve stopnje načelo proste presoje dokazov uporabi upoštevajoč pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank v postopku (212. člen ZPP).
ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. ZPacP člen 9. URS člen 51, 51/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost - pravica do zdravstvenega varstva - samoplačniška storitev
V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do povrnitve stroškov zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri zasebniku (pri izvajalcu, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost). Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče že opredelilo v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
kaznovanost za prekršek - ni razlogov o odločilnih dejstvih - isti historični dogodek
Prvostopno sodišče se z okoliščino, da bi naj bil obdolženec za isti historični dogodek že obravnavan in pravnomočno kaznovan pri sodniku za prekrške, ni ukvarjalo, tako da v tej smeri izpodbijana sodba nima prav nobenih razlogov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014212
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/2, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - pravica do izjave
V obravnavani zadevi je sodišče obsojencu dalo več možnosti izraziti svoje stališče, saj ga je na narok za preklic pogojne obsodbe vabilo večkrat. Ker pa obsojenec na narok ni pristopil, se je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tej pravici odrekel, s čimer je zavestno in hote tvegal preklic pogojne obsodbe.
priznana dejstva - sodba brez izvedbe naroka - posebna pravila v gospodarskih sporih
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP se za priznana štejejo tudi dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov. Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. S sklicevanjem na dokazni predlog za zaslišanje prokuristke namreč tožena stranka ne more uspeti, saj izvedba dokaza ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev. Ker torej trditve tožeče stranke o opravljenih in neplačanih delih glede na toženkino zanikanje brez navedbe razlogov štejejo za priznana, je dejansko stanje v zadevi res nesporno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pogoji za izdajo sodbe brez naroka so bili zato podani.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254. ZPacP člen 9.
povračilo stroškov zdravljenja - porod na domu - zasebnik - babiška dejavnost - samoplačniška storitev - pravica do zdravstvenega varstva
Tožnica je spornega dne rodila doma, s tem da je porod vodila dipl. babica, ki ima registrirano zasebno babiško dejavnost. Tožnica je nato pri toženi stranki vložila zahtevo za povračilo stroškov samoplačniške storitve, ki zajema paket babiških pregledov med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodne obiske. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov prej navedene zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalki, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče opredelilo že v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja, in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. Ne obstaja namreč pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
Sporočilo tožene stranke tožniku, da zaradi prenehanja sodelovanja z družbo ne bo več dela, ne pomeni tudi izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma, o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi dejstvo, da je tožnik vedel, da bo z določenim dnem zaključeno pogodbeno sodelovanje med toženo stranko in družbo, ne pomeni, da mu je tožena stranka s tem dnem odpovedala delovno razmerje. Tožena stranka bi morala tožniku delovno razmerje prekiniti na enega od zakonitih načinov, določenih v ZDR-1, česar pa ni storila.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZPPDFT-1 Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2016) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 13, 13/1, 13/1-1, 16, 16/1, 16/1-1, 17, 23, 23/1, 23/1-1.. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - banka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - identifikacija prosilca
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je v spornem obdobju omogočil 38 kreditojemalcem odobritev neustrezno zavarovanega kredita in izplačilo denarja. Ob sprejemu vloge za odobritev kredita tožnik ni opravil osebne identifikacije komitentov, pri čemer je vedel, da gre za ponarejene dokumente, pa jih je kljub temu kot verodostojne posredoval naprej v postopek odobravanja kreditov. Tožnik je z opisanim ravnanjem toženi stranki povzročil škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena, obstaja pa realna verjetnost, da ji nastane tudi premoženjska škoda zaradi nevračila kredita, ker nima ustreznih zavarovanj. Ugotovljene kršitve delovnih obveznosti so imele vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je glede na 4. odst. 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016911
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1. ZLPPTR člen 29, 29/2. OZ člen 90, 90/2, 90/4.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - soglasje vlade - ničnost - ničnost pravnega posla - prepoved manjšega pomena
Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da ni šlo za prepoved manjšega pomena in da zato sporni posel z izpolnitvijo ni konvalidiral (drugi odstavek 90. člena OZ). Četrti odstavek 29. člena ZLPPTR jasno določa, da so nični pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določbami tega člena (kar se nanaša tudi na obravnavano zadevo), ker Vlada Republike Slovenije ni dala soglasja iz drugega odstavka 29. člena tega zakona za odtujitev spornih nepremičnin. Ob tako jasni zakonski dikciji in upoštevajoč namen te norme (nadzor nad prometom z zemljišči) ni mogoče trditi, da je šlo v danem primeru za prepoved manjšega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013207
ZEN člen 18. ZPP člen 8.
pravni prednik - kupoprodajna pogodba - družbena lastnina - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija zemljišča - evidentiranje parcelacije - vpis parcelacije v zemljiško knjigo - dokazna ocena
Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.
Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014776
KZ-1 člen 204, 204/2, 207, 207/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje roparske tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov napadene sodbe ni mogoče jasno razbrati ali je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da je storila tatvino, ali zato, ker je bila ukradena stvar brez vrednosti (tester), ali zato, ker ni dokazano, da je uporabila silo napram oškodovanki, da bi obdržala ukradeno stvar ali pa celo zato, ker je bila reakcija oškodovanke glede na njeno stanje nosečnosti in vrednost testerja pretirana, ko je skušala na vsak način zadržati obdolženko in je od nje zahtevala, da tester vrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013717
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 346, 352, 397, 397/2, 405. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 153, 153/2, 153/3, 212, 244, 255, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 363.
najemna pogodba - vrnitev vlaganj - pogodbena obveznost - zastaralni roki - tek roka - sklep o določitvi izvedenca - pritožba - razlaga pogodbe - jasno pogodbeno določilo - sporno pogodbeno določilo - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev izvedbe dokaza - plačilo predujma - poziv za plačilo - večosebna deljiva obveznost - brezplačna pravna pomoč
Pri obveznosti plačati predujem gre v konkretnem primeru, ko je sodišče plačilo naložilo obema tožnikoma, za večosebno deljivo obveznost. Zanjo solidarnost ni predpisana, te pa ni ob naložitvi plačila določilo niti sodišče. Ker je bil prvi tožnik z odločbo BPP plačila predujma oproščen, bo plačilo nanj odpadajočega dela obveznosti (torej nanj odpadajoče polovice) izvršeno iz sredstev proračuna. Sodišče prve stopnje bi zato predlagan dokaz (po predlogu prvega tožnika) moralo izvesti. Druga tožnica je bila svoj del predujma (torej ½) dolžna plačati, saj plačila ni bila oproščena. V kolikor tudi po pravilnem pozivu druga tožnica svojega dela predujma ne bo plačala, bo izvedbo dokaza po njenem predlogu (ne pa tudi po predlogu prvega tožnika) lahko sodišče opustilo. V tej procesni situaciji pa bo, ko bo o zahtevku tožnikov ponovno odločalo, moralo presoditi tudi to, kakšen pomen ima takšno ravnanje druge tožnice na presojo utemeljenosti zahtevka, upoštevajoč, da sta tožnika sospornika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016867
ZVEtL člen 9, 9-2, 18, 18/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23a. ZVEtL-1 člen 3, 28, 28/1, 29, 29/1, 57, 57/3. ZEN člen 71, 84, 92. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23. ZNP člen 37, 113. ZPP člen 196, 315.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zaslišanje izvedenca - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pripravljalna opravila sodišča - izvajanje katastrskih vpisov - kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - pojem stavbe in dela stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - vmesni sklep - sosporništvo - enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah.
Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.