Do preplačila je prišlo v postopku prisilne izvršbe, toženka je bila v tistem trenutku upravičena do nasprotne izvršbe, tožeča stranka pa, preden je dobila ustrezno soglasje toženke, ni imela podlage za poplačilo ostalih zapadlih terjatev do toženke iz tega zneska. Zato se besedna zveza iz prvega odstavka 287. člena OZ "najkasneje ob izpolnitvi" v primeru preplačila v prisilni izvršbi lahko nanaša le na trenutek, ko dolžnik da soglasje upniku, da s preplačilom poplača druge zapadle obveznosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza
Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013988
ZSSloV člen 2, 53.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 243, 352, 352/3.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zastaranje
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 31. 3. 2011, tožbo pa je vložil 7. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je v primeru, ko je tožbeni zahtevek samo delno izpolnjen, tožnik pa se s tem zadovolji in umakne tožbo, treba odločiti o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 158. in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Tožnik lahko v takšnem primeru zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013895
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.
Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254. ZPacP člen 9.
povračilo stroškov zdravljenja - porod na domu - zasebnik - babiška dejavnost - samoplačniška storitev - pravica do zdravstvenega varstva
Tožnica je spornega dne rodila doma, s tem da je porod vodila dipl. babica, ki ima registrirano zasebno babiško dejavnost. Tožnica je nato pri toženi stranki vložila zahtevo za povračilo stroškov samoplačniške storitve, ki zajema paket babiških pregledov med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodne obiske. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov prej navedene zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalki, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče opredelilo že v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja, in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. Ne obstaja namreč pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
Sporočilo tožene stranke tožniku, da zaradi prenehanja sodelovanja z družbo ne bo več dela, ne pomeni tudi izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma, o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi dejstvo, da je tožnik vedel, da bo z določenim dnem zaključeno pogodbeno sodelovanje med toženo stranko in družbo, ne pomeni, da mu je tožena stranka s tem dnem odpovedala delovno razmerje. Tožena stranka bi morala tožniku delovno razmerje prekiniti na enega od zakonitih načinov, določenih v ZDR-1, česar pa ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00013206
ZGD-1 člen 527, 528, 529, 530, 547, 547/1, 547/1-4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
refleksna škoda - vrednost delnice - delničarji - povezane družbe - koncern - dejanski koncern - obvladujoča družba - odvisna družba - kreditna pogodba - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine
Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.
Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.
pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - davek na promet nepremičnin - popravek odbitka DDV
V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2). V primeru da je bil pri prodaji nepremičnin obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN. Obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znesek popravka odbitka DDV v klavzuli "morebitni pripadajoči davek" ni zajet. Na prodajo nepremičnine je namreč neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitega DDV je le posredni strošek nastal kot posledica prodaje nepremičnine na strani stečajnega dolžnika in plačilo tega, razen ob izrecnem dogovoru oz. zapisu v Vabilu za zavezujoče zbiranje ponudb, ne more prevaliti na kupca.
Izrek sodbe mora biti tako natančen, da je jasna njegova vsebina. V tožbi na sklenitev prodajne pogodbe je nujno, da tožeča stranka želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog. Slednje pomeni, da mora biti v izreku navedena vsebina pogodbe, ki naj se sklene.
OZ člen 6, 6/1, 16, 46, 46/1, 49, 49/1, 95, 95/1, 1012, 1065.
poroštvena pogodba - nesporazum - nesporazum o predmetu obveznosti - zmota - zmota in nesporazum - tožba na izpodbijanje pogodbe - uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom - skrbnost dobrega poslovodje
Odločilna trditev tožene stranke je, da je imela zmotno prepričanje o vsebini pogodbe poroštvene pogodbe POR-6, ko je izjavila svojo voljo. Njena zmota ni ostala omejena na miselno sfero, temveč je pripeljala do napačne predstave o sami vsebini njene izjave. To pa je značilno prav za zmoto, ne za nesporazum. Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil, in njegovo pravo poslovno voljo. Nesporazum med strankama tako ostaja omejen predvsem na primere, v katerih so izjave strank nejasne ali dvoumne.
Poslovodja gospodarske družbe mora ravnati s skrbnostjo dobrega poslovodja. Dober poslovodja mora razumeti pravno razmeroma nezahtevna besedila, kar sta obe poroštveni pogodbi bili; če tega ne zmore, si mora priskrbeti pravno uko pomoč. Osnutek pogodbe mora pred sklenitvijo prebrati. To velja neodvisno od tega, ali jo je sposoben razumeti, in od tega, ali se mu mudi, ali ne. Vendar bi postalo vprašanje skrbnosti pri ravnanju pomembno šele, če bi tožena stranka izpodbijala pogodbo zaradi bistvene zmote, česar pa ni storila.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
invalidnost - invalidska pokojnina - sporazum z bosno in hercegovino - I. kategorija invalidnosti
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, katere vzrok je deloma bolezen in deloma poškodba izven dela, mu z dopolnjeno pokojninsko dobo pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati, saj ni izpolnjen dejanski stan iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Njegova zahteva je z upravnima odločbama zakonito zavrnjena, s prvostopenjsko izpodbijano sodbo pa tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane pravice.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - prehod stvari v družbeno lastnino - družbena pravna oseba - pravica uporabe - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dokazna ocena
V sistemu družbene lastnine so imele družbene pravne osebe pravico pridobivati sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice na podlagi pogodb.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - kuhanje bonbonske mase v kotlu - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - sekundaren strah - višina denarne odškodnine - prevozni stroški - zamuda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Delujoči kotel, kjer se je pod pritiskom zaradi hitro vrtečega se mešala kuhala bonbonska masa s temperaturo 130º C, predstavlja nevarno stvar, delo na njem pa delo s povečano nevarnostjo. To pomeni, da je delodajalec kot imetnik nevarne stvari lahko deloma prost odgovornosti le, če je tožnica kot oškodovanka prispevala k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013178
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 3, 86, 86/1, 119.
nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izvedeni finančni instrumenti - zmotna uporaba materialnega prava - kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - oderuška pogodba - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogoji
Za zaključek, da je tožena banka v postopku sklepanja pogodbe naredila vse, kar je bilo treba, ne zadostuje ugotovitev, da sta tožnika s podpisom pogodbe potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z rizikom eventualnega zvišanja obveznosti odplačila kredita v EUR, ki bi nastal kot posledica spremembe gibanja tečaja CHF, in še manj opredelitev temeljne pogodbene obveznosti tožnikov. Iz teh določb ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali sta tožnika dejansko vedela, kako negotov je obseg njune obveznosti, prevzete s pogodbo. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne zadostuje dejstvo, da toženka ni posebej poudarjala prednosti kredita z valutno klavzulo in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Toženka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti. Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti. Toženka kot finančni strokovnjak je ravnala vestno in pošteno, če je v pogajanjih za sklenitev pogodbe nastopala odprto in je tožnikoma kot potrošnikoma posredovala informacije, ki sta jih potrebovala, da sta lahko sprejela poučeno in preudarno odločitev, se pravi, da sta imela dejansko možnost primerjati ponujene kreditne opcije med seboj ob upoštevanju celotnega obdobja odplačevanja kredita in ne le glede na trenutno stanje.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
ObrZ člen 33, 34, 36, 37, 38. URS člen 2. ZDru-1 člen 14.
izključitev iz članstva - procesna jamstva - kriterij obrazloženosti - kršitev pravice do izjave - članstvo v zbornici
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka.
Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani.
Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.