• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 25
  • >
  • >>
  • 381.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 265/2018
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013859
    ZDR-1 člen 54, 54/1, 89, 89/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
    Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
  • 382.
    VSL Sklep I Cpg 463/2018
    7.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00013193
    URS člen 3a. ZPP člen 11, 13, 205, 206.
    prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - predhodno vprašanje
    V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.

    Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
  • 383.
    VDSS Sodba Psp 199/2018
    7.6.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00014174
    ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
    invalidnost - invalidska pokojnina - sporazum z bosno in hercegovino - I. kategorija invalidnosti
    Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, katere vzrok je deloma bolezen in deloma poškodba izven dela, mu z dopolnjeno pokojninsko dobo pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati, saj ni izpolnjen dejanski stan iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Njegova zahteva je z upravnima odločbama zakonito zavrnjena, s prvostopenjsko izpodbijano sodbo pa tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane pravice.
  • 384.
    VDSS Sklep Psp 179/2018
    7.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00013699
    ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4.
    zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - praznik - štetje rokov
    Utemeljene so pritožbene navedbe, da se rok ni iztekel 11. 3. 2018, temveč 12. 3. 2018. Dne 11. 3. 2018 je bila namreč nedelja. ZPP v četrtem odstavku 111. člena določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V predmetni zadevi se je torej rok za vložitev pritožbe iztekel v ponedeljek 12. 3. 2018. Tega dne pa je tožnik vložil pritožbo zoper prej izpodbijani sklep (tega dne je bila pritožba priporočeno oddana na pošto). Zato gre za pravočasno vloženo pritožbo.
  • 385.
    VDSS Sodba Pdp 367/2018
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013895
    ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
    Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.

    Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
  • 386.
    VDSS Sklep Pdp 16/2018
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013761
    ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pogodba o poslovnem sodelovanju - naročnik del - varni delovni pogoji
    Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju ali kakršna koli druga pogodba, ki jo skleneta delodajalec in naročnik, in v kateri se stranki dogovorita, katera bo odgovorna za morebitno škodo oziroma za izvajanje varnostnih ukrepov, lahko velja le v njunem medsebojnem razmerju, ne pa v razmerju do oškodovanca - delavca. To pomeni, da ima delodajalec, četudi s pogodbo "prenese" svojo odgovornost na drugega, v razmerju do delavca še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 387.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 953/2017
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013492
    OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
    Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
  • 388.
    VDSS Sodba Psp 57/2018
    7.6.2018
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00013480
    URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
    povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
    V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
  • 389.
    VDSS Sodba Pdp 36/2018
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013319
    OZ člen 179, 182.
    delna sodba - zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
    Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnina zanje v ustreznih razmerjih.
  • 390.
    VSM Sodba IV Kp 29065/2016
    7.6.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00014212
    KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/2, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - pravica do izjave
    V obravnavani zadevi je sodišče obsojencu dalo več možnosti izraziti svoje stališče, saj ga je na narok za preklic pogojne obsodbe vabilo večkrat. Ker pa obsojenec na narok ni pristopil, se je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tej pravici odrekel, s čimer je zavestno in hote tvegal preklic pogojne obsodbe.
  • 391.
    VSM Sklep I Cpg 110/2018
    7.6.2018
    DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00013128
    ZDPN-2 člen 5. ZDDV-1 člen 45.
    pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - davek na promet nepremičnin - popravek odbitka DDV
    V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2). V primeru da je bil pri prodaji nepremičnin obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN. Obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znesek popravka odbitka DDV v klavzuli "morebitni pripadajoči davek" ni zajet. Na prodajo nepremičnine je namreč neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitega DDV je le posredni strošek nastal kot posledica prodaje nepremičnine na strani stečajnega dolžnika in plačilo tega, razen ob izrecnem dogovoru oz. zapisu v Vabilu za zavezujoče zbiranje ponudb, ne more prevaliti na kupca.

    Izrek sodbe mora biti tako natančen, da je jasna njegova vsebina. V tožbi na sklenitev prodajne pogodbe je nujno, da tožeča stranka želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog. Slednje pomeni, da mora biti v izreku navedena vsebina pogodbe, ki naj se sklene.
  • 392.
    VDSS Sodba Psp 172/2018
    7.6.2018
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00013697
    ZPIZ-2 člen 52, 53, 54, 54/1, 54/1-3.. ZPIZ-2 člen 52, 53, 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.
    vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
    V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Tako je podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zakonito priznana pravica do vdovske pokojnine oziroma njenega dela.
  • 393.
    VDSS Sodba Pdp 32/2018
    7.6.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013988
    ZSSloV člen 2, 53.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 243, 352, 352/3.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zastaranje

    Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena.

    Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 31. 3. 2011, tožbo pa je vložil 7. 3. 2016.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.

  • 394.
    VDSS Sklep Pdp 413/2018
    7.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00013794
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
    Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je v primeru, ko je tožbeni zahtevek samo delno izpolnjen, tožnik pa se s tem zadovolji in umakne tožbo, treba odločiti o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 158. in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Tožnik lahko v takšnem primeru zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
  • 395.
    VSL Sklep I Cp 2942/2017
    6.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012436
    ZPP člen 153, 153/3, 254, 347, 347/2, 347/4.
    obravnava pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - izvedba predlaganih dokazov - soočenje izvedencev - založitev predujma za delo izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - (ne)izvedba predlaganih dokazov
    Pritožbeno sodišče mora razpisati obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje.

    Pritožbeno sodišče je v danem primeru ocenilo, da je potrebno za odločitev o tožnikovi pritožbi predhodno izvesti dokaz z zaslišanjem oz. soočenjem izvedencev.
  • 396.
    VSL Sklep I Cp 918/2018
    6.6.2018
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00012232
    ZNP člen 118, 118/3. ZVEtL-1 člen 17, 17/2, 17/3-3. ZD člen 34, 34/1.
    delitev solastne nepremičnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev darila v zapuščino - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
    Na odločitev v postopku za delitev solastne nepremičnine lahko vpliva odločitev v tožbi, s katero nasprotni udeleženec uveljavlja, da se solastni delež predlagatelja na nepremičnini, ki je tudi predmet razdelitvenega postopka, vrne v zapuščino.
  • 397.
    VSL Sodba II Cp 36/2018
    6.6.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00013169
    OZ člen 131, 131/2, 153, 153/3, 179.
    delovna nezgoda (nesreča pri delu) - kuhanje bonbonske mase v kotlu - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - sekundaren strah - višina denarne odškodnine - prevozni stroški - zamuda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
    Delujoči kotel, kjer se je pod pritiskom zaradi hitro vrtečega se mešala kuhala bonbonska masa s temperaturo 130º C, predstavlja nevarno stvar, delo na njem pa delo s povečano nevarnostjo. To pomeni, da je delodajalec kot imetnik nevarne stvari lahko deloma prost odgovornosti le, če je tožnica kot oškodovanka prispevala k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
  • 398.
    VSL Sodba I Cpg 5/2017
    6.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00013207
    ZEN člen 18. ZPP člen 8.
    pravni prednik - kupoprodajna pogodba - družbena lastnina - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija zemljišča - evidentiranje parcelacije - vpis parcelacije v zemljiško knjigo - dokazna ocena
    Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.

    Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.

    Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.
  • 399.
    VSL Sodba II Cp 2745/2017
    6.6.2018
    DRUŠTVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00015020
    OZ člen 148, 275, 1028. ZDru-1 člen 6, 6/3.
    spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost društva - društvo - predsednik društva - odgovornost zakonitega zastopnika društva - zastavni dolžnik - zakonska subrogacija - prehod terjatve ali obveznosti - razmerje med zastavnim dolžnikom in glavnim dolžnikom - zloraba pravne osebe - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - subjektivni in objektivni kriterij - unovčenje bančne garancije - financiranje projekta - bančna garancija za dobro izvedbo posla
    Prva toženka je društvo, drugi toženec pa je njen predsednik. Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjšala premoženje društva ali preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

    Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Tako ga je treba presojati ob uporabi določil Obligacijskega zakonika, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.

    S tem, ko je tožnica kot zastavna dolžnica poravnala dolg, je nanjo prešla upnikova terjatev po samem zakonu.
  • 400.
    VSL Sodba II Cp 2753/2017
    6.6.2018
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00013476
    OZ člen 38, 82.
    zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
    Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.

    Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 25
  • >
  • >>