podjemna pogodba - predmet podjemne pogodbe - soglasje volj - cena pogodbenih del - prevzem dela - dobavnica - pravilna izpolnitev - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - poseben primer odstopa od pogodbe - odprava napak - višina stroškov
Prevzem dela po dobavnici, v kateri so dela tudi vrednostno obračunana in zapisniško potrjena, predstavlja potrebno soglasje o ceni storitve.
Odpravljiva napaka ne predstavlja neuporabnosti opravljenega dela.
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
odškodninska obveznost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - pravila varnega dela - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek delavca - neskrbno ravnanje oškodovanca - navodila za varno delo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev. Izvajati mora ukrepe, potrebne za zagotovitve varnega dela in zdravja, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno nižje odškodnine.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer se pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Dolžnost delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu, je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in razpoložljivih varnostnih ukrepov.
Ob tem, ko je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen dela z viličarjem in da ni imel delovnih izkušenj z razlaganjem cevi z viličarjem v regale in ob dejstvu, da je bilo treba delo opraviti hitro in brez zastojev, mu ni mogoče očitati, da je v konkretnih okoliščinah primera ravnal neskrbno, ko se je sam lotil ročnega razlaganje cevi tako, da se je premikal pod tovorom oziroma, da je stopil pod vilice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012399
SPZ člen 48, 48/1. ZTLR člen 25, 25/1. ZNP člen 9, 118, 118/2.
vlaganja solastnikov v nepremičnino - povrnitev vrednosti vlaganj - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - spor o predmetu delitve in o velikosti deležev - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo
V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikostih njihovih deležev. V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo.
Morebitna vlaganja v solastno nepremičnino v obsegu izdelave dveh škarp in cestišča ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Z opisanimi vlaganji se pridobi le obligacijski zahtevek, ne pa večjega solastniškega deleža na nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013051
ZPP člen 8. OZ člen 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - dokazna ocena
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za trajajoče odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe. Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo: da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnika premoženja.
Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v takšnem obsegu, kot mu je bilo to omogočeno, po drugi strani pa je tožnica očitno sprejela takšen sicer omejen obseg izpolnjevanja obveznosti, saj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožbe na razvezo pogodbe, dokler ji ni bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni vložila.
zamuda roka za plačilo sodne takse - sodna taksa kot procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - zakrivljena zamuda - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pooblaščencu stranke - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem
Toženec zamudo s plačilom sodne takse pojasnjuje z malomarnostjo njegove žene, ki je pri pregledovanju pošte spregledala odvetnikovo obvestilo in mu ga je nato posredovala prepozno. Takšen razlog je neupravičen, saj je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena.
V obravnavani zadevi je bila pošiljka tožencu pravilno vročena, saj se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali nje same.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - POGODBENO PRAVO
VSL00012810
ZPP člen 76, 76/1, 212. ZGD-1 člen 3, 3/6, 672.
stranke - aktivna in pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pravno nasledstvo družbe - trditveno in dokazno breme - ugovor pasivne legitimacije - podjetnikova odgovornost za obveznosti - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - dobava električne energije
Podlaga za presojo aktivne oziorma pasivne legitimacije pravdnih strank so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev pa sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Prenehanje dejavnosti podjetnika ne pomeni tudi prenehanja pravne osebe. Postopka, ki se je začel zoper podjetnika, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti slednjega, tako ni treba prekiniti. Stranka je namreč od vsega začetka le fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012382
ZVEtL-1 člen 18, 24, 28, 28/1, 28/2, 29, 35, 57.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravnomočnost odločbe - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - bolj verjetna pravica - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - sporna dejanska vprašanja - namen ZVEtL - kataster stavb - sprememba katastrskega vpisa
Izvedba naroka v postopku po ZVEtL ni obvezna.
V primeru, da so stavba in njeni deli že vpisani v katastru stavb, sodišče zagotovi spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis, med udeleženci ni spora.
ZVEtL je interventni zakon, postopek se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev. Sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami. Če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
Upoštevaje namen ZVEtL in ZVEtL-1 pritožnikoma ni odvzeta možnost uveljavljati zahtevek na delu stavbe v pravdnem postopku. Izpodbijana odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna, temveč se bo o sporih v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih delih stavbe lahko odločalo še po pravnomočnosti odločbe po ZVEtL, kar izrecno določa 35. člen ZVEtL-1, kjer bodo udeleženci imeli možnost uveljavljati svojo pravico na delu stavbe kot splošnem skupnem delu ali kot posebnem delu v korist vsakokratnega lastnika posameznega samostojnega dela.
Toženka, ki je banka, ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o vezavi depozita, zato ni imela nobene podlage za prenakazilo tožničinih sredstev z njenega transakcijskega računa.
Tožnica je trdila, da toženki ni dovolila razpolaganja s sredstvi na njenem transakcijskem računu. Toženka je trdila nasprotno, zato bi morala konkretizirano zatrjevati in dokazovati to dejstvo, v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP, upoštevajoč določbo 13. člena ZPlaP, ki je določala vsebino dolžnega skrbnega ravnanja toženke. Toženka bi morala natančno pojasniti in ponuditi dokaze o tem, kdo in kdaj naj bi ji dal nalog za plačilo in kako je preverila identiteto tožnice oziroma njene morebitne pooblaščenke.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/3. ZZZDR člen 51.
preizkusno obdobje - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - skupno premoženje
Dolžnik ima sicer res preživninske obveznosti, saj ima pet otrok, vendar pa je star 40 let, torej je v najbolj aktivnem delovnem obdobju, in nima zdravstvenih težav. Poleg tega ima dokaj visoke (predvsem poroštvene) obveznosti, ni pa pojasnil okoliščin v zvezi s prevzemom teh, ki bi lahko vplivale na skrajšanje preizkusnega obdobja. Glede na navedeno se od dolžnika utemeljeno pričakuje, da si bo v obdobju treh let od začetka postopka odpusta obveznosti prizadeval vsaj delno poplačati upnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013602
ZIZ člen 189, 192, 192/1, 192/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 24, 24/2. ZPP člen 124, 224, 286b.
izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - določenost izreka sklepa - identifikacijski znak nepremičnine - navedba podatka o emšu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - javna dražba nepremičnin - prodajni narok in domik - pripombe k zapisniku
Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru.
Izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Sodišče mora o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše odločiti po uradni dolžnosti.
Pripombe je treba podati takoj pri podpisu zapisnika o javni dražbi.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz
Dokumentacija CSD in zapisniki o zaslišanju prič ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo potrebno po določbi 83. člena ZKP iz spisa izločiti. Dokazi, ki jih sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti izloči iz spisa, ker jih šteje kot nedovoljene dokaze, so tisti, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo, niso. Obdolženi namreč tako v predlogu, kot v pritožbi navaja kršitev ustavnih pravic v upravnem postopku in ne v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ob pridobivanju dokazov, zato ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s strani državnega organa, policije, sodišča itd. in za katere bi v zakonu bilo določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki bi bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013167
OZ člen 86. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/5, 23, 24, 24/1.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - obseg pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje bo moralo skrbneje oceniti, ali tožnika na podlagi informacij, ki jima jih je posredovala toženka, res nista mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF v razmerju do EUR oziroma SIT za obseg njunih pogodbenih obveznosti, upoštevaje njuno izobrazbo, kar zlasti velja za tožnika, ki je diplomirani ekonomist. Nadalje bo moralo sodišče natančneje presoditi, ali toženka ob sklepanju pogodbe res ni ravnala v dobri veri. V tem okviru bo moralo oceniti tudi pisni izjavi prič, ki ju izpostavlja pritožba. Predvsem pa se bo moralo podrobneje izreči o tem, ali je prišlo do bistvenega povečanja obveznosti tožnikov in s tem do znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Nenazadnje bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem sojenju uporabiti tudi sodno prakso, ki se je v zadnjem času izoblikovala pri obravnavanju tovrstnih zahtevkov potrošnikov iz kreditnih pogodb v tuji valuti. Ni izključeno, da bo zaradi celovite ugotovitve vseh odločilnih dejstev moralo pravdnima strankama dopustiti tudi dopolnitev njunega trditvenega in dokaznega gradiva.
ZPP člen 71, 71/2. ZD člen 126, 127, 127/1, 163, 210, 213, 213/4, 214.
dedna nevrednost - ugotovitev dedne nevrednosti - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - odločanje v pravdnem postopku - meritorno odločanje - pravnomočna odločitev - oporočni dedič - vstopna pravica dediča - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - pavšalne in neizkazane navedbe
Med dediči so bila sporna pravno odločilna dejstva, od katerih je odvisno, ali je bil dedič dedno nevreden. Ker v primeru, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, o sporu ne more odločiti zapuščinsko sodišče, je s sklepom prekinilo postopek in zakonite dediče napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja dedne nevrednosti.
solidarno poroštvo - oblika poroštvene izjave - stečaj glavnega dolžnika
Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
KZ člen 205. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 4, 56.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - absolutni zastaralni rok - trajajoče kaznivo dejanje - časovna veljavnost kazenskega zakona
Pritožba glede izpovedb zaslišanih prič utemeljeno opozarja, da nobena izmed zaslišanih prič ni potrdila, da je oškodovanec ves čas delal za obdolženca, niti priča D. Z., saj je ta povedal, da je bil oškodovanec 90% časa prisoten na delu na gradbiščih. Pritožbeno sodišče pa pri tem ni prezrlo, da je bil oškodovanec pri obdolžencu v obravnavanem obdobju, in sicer v letu 2008 zaposlen in prijavljen v zavarovanja le tri mesece (od 1. 3. 2008 do 25. 5. 2008) in en mesec v letu 2009 (od 23. 11. 2009 do 23. 12. 2009), zato je za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje potrebno ugotoviti, kakšno je bilo njuno razmerje v vmesnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012482
OZ člen 39, 122, 346, 837. ZPP člen 5, 7, 243, 285.
posredniška pogodba - prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje
Ker je tožnik vseskozi zmotno zatrjeval, da negativnega dokaznega bremena ne more nositi, v zvezi s tem je v posebni vlogi celo podal ugovor bistvene kršitve postopka, kjer je prosil sodišče, naj mu v okviru procesnega vodstva odgovori na njegovo vprašanje glede dokazovanja negativnih dejstev, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva s pravdnima strankama odprto razčistiti vprašanje dokaznega bremena. Najprej tako, da bi strankama pojasnilo, katera v posamezni fazi postopka nosi dokazno breme, pa tudi tako, da bi ju pozvalo, da morata za svoje nove trditve predložiti dokazila.
ObrZ člen 33, 34, 36, 37, 38. URS člen 2. ZDru-1 člen 14.
izključitev iz članstva - procesna jamstva - kriterij obrazloženosti - kršitev pravice do izjave - članstvo v zbornici
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka.
Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani.
Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.
Zatrjevanja tožeče stranke glede naknadno odpadlih odločilnih elementov, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, je zahtevalo presojo sodišča prve stopnje v smeri obstoja podlage (cause) pogodbe skladno z določbo četrtega odstavka 39.člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 39.člena OZ. Če pogodba nima podlage, je nična, podlaga lahko odpade tudi po sklenitvi pogodbe (tretji odstavek 39.člena OZ) in pogodbena stranka lahko uveljavlja ničnost pogodbe.
Določba 76.člena ZUreP-1 je namreč podrobnejšo vsebino Urbanistične pogodbe prepuščala pogodbenim strankam, saj je le na splošni ravni določala njeno vsebino in tako je bilo v konkretnem primeru, kot sta sedaj pravdni stranki s pogodbo tudi določili, da mora tožeča stranka kot investitor predložiti bančno garancijo in sta s tem pogodbeni stranki v okviru prostega urejanja pogodbenih razmerij5 določili obveznost tožeče stranke, ki z zakonom ni bila predpisana.
Ker tožeča stranka bančne garancije ni predložila, sta se pogodbeni stranki smeli dogovoriti, da tožeča stranka namesto zavarovanja z bančno garancijo svojo obveznost izpolni z delnim plačilom komunalnega prispevka in s tem ni odpadla kavza pogodbe, ki je v zgraditvi komunalne opreme za potrebe objektov, ki jih je tožeča stranka gradila kot investitor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013168
ZPP člen 3, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 142, 142/4.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - prava zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - kontumacijski postopek - odgovornost staršev - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - krivdna odgovornost staršev
Odgovornost staršev za ravnanje otroka od dopolnjenega 7. leta starosti do polnoletnosti je krivdna (četrti odstavek 142. člena OZ). Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki, ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega otroka, temveč njihova odgovornost temelji na lastnih opustitvah. Ker iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja krivdno ravnanje tretjega toženca, predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.
vročanje sodnih pisanj - vročanje vabila za narok - osebna vročitev - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - brezplačna pravna pomoč - vročanje pisanj pooblaščencu - vabljenje pooblaščenca - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpogled v spis - oprava naroka v odsotnosti stranke
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (kot v konkretnem primeru, ko je bila pooblaščenka s sodnim pisanjem seznanjena z vpogledom v spis in fotokopiranjem določenih listin), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena.