paulijanska tožba - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje - pravica do sodnega varstva
Tožbeni zahtevek po presoji pritožbenega sodišča ni nerazumljiv in je tudi ustrezno oblikovan po materialnem pravu. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in sploh ni ugotavljalo in tudi ne ugotovilo dejanskega stanja, je tožniku kršilo tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen ustave Republike Slovenije), izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi neupoštevanja določbe 362. člena ZPP, česar pritožba sicer ni izrecno uveljavljala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016911
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1. ZLPPTR člen 29, 29/2. OZ člen 90, 90/2, 90/4.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - soglasje vlade - ničnost - ničnost pravnega posla - prepoved manjšega pomena
Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da ni šlo za prepoved manjšega pomena in da zato sporni posel z izpolnitvijo ni konvalidiral (drugi odstavek 90. člena OZ). Četrti odstavek 29. člena ZLPPTR jasno določa, da so nični pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določbami tega člena (kar se nanaša tudi na obravnavano zadevo), ker Vlada Republike Slovenije ni dala soglasja iz drugega odstavka 29. člena tega zakona za odtujitev spornih nepremičnin. Ob tako jasni zakonski dikciji in upoštevajoč namen te norme (nadzor nad prometom z zemljišči) ni mogoče trditi, da je šlo v danem primeru za prepoved manjšega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013058
ZPP člen 274, 274/1, 343. OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/2, 39, 39/4, 86, 86/1, 112, 112/1, 112/2, 372. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/2. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - potrošnik - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo šibkejše stranke - merilo povprečnega potrošnika - kreditna sposobnost - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - transparentnost pogodbenih pogojev - sklenitvena faza pogodbe - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nedobrovernost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - enaka vrednost vzajemnih dajatev - devizni tečaj - skrbnost dobrega strokovnjaka - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - dokazna ocena - rebus sic stantibus - pacta sunt servanda
Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev je omejena na pogodbene določbe, ki niso bile predmet individualnih pogajanj. Domnevati je namreč, da je pogoj, o katerem sta se stranki pogajali in dosegli soglasje, posledica svobodne odločitve pogodbene stranke. Praviloma gre za stranske pravice in obveznosti, vendar pa je po omenjeni določbi drugega odstavka 4. člena Direktive presoja nedovoljenosti oziroma nepoštenosti mogoča tudi glede pogodbenih določb, ki sicer predstavljajo glavno obveznost, če niso v jasnem in razumljivem jeziku.
Merila transparentnosti se presojajo po kriteriju povprečno obveščenega potrošnika, ki postopa z dolžno skrbnostjo in razumnostjo. Skladno s tem se šteje pogodbeni pogoj za transparenten, če pripelje potrošnika v položaj, da lahko na podlagi točnih in razumljivih kriterijev oceni ekonomske posledice pogodbenega pogoja. Pri tem so relevantne informacije, ki jih je potrošnik dobil pred sklenitvijo pogodbe in v trenutku sklepanja pogodbe, vključno z oglasi in obvestili, dostopnimi med pogajanji. Zahtevi transparentnosti bi bilo tako lahko zadovoljeno, če bi v trenutku sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti potrošnik sprejel odločitev o sklenitvi pogodbe po tem, ko je bil nedvoumno opozorjen, da sklenitev pogodbe o kreditu v tuji valuti prinaša specifične rizike, ki pa ne obstoje, ko se pogodba sklepa v domači valuti. Pomembno bi bilo tudi opozorilo na okoliščino, da rizik spremembe tečaja različno vpliva na obveznosti pri kratkoročnih in dolgoročnih kreditih, ker je od trajanja pogodbe odvisna izpostavljenost riziku spremembe tečaja tuje valute in tudi možnosti predvidenja razlogov za spremembe tečaja.
Banka Slovenije ni mogla predvideti ne časa ne obsega ukrepov tuje nacionalne banke. Tudi od toženke zato ni mogoče pričakovati ali zahtevati, da pravilno napoveduje monetarno politiko tuje nacionalne banke. Hud padec vrednosti evra približno sedem let po sklenitvi spornih pogodb je bil za obe pogodbeni stranki nepredvidljiv. Ni razumno od banke zahtevati, da potrošniku zagotovi druge informacije kot tiste, ki jih pozna ali bi jih objektivno morala poznati ob sklenitvi pogodbe. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Toženka je v času sklepanja pogodb izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skladu s kriteriji, ki jih je oblikovalo SEU. Pogodbeni pogoj, na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti je, glede na informacije, ki jih je toženka v času sklepanja pogodbe posredovala tožnikoma in glede na okoliščino, da ne gre za povprečna potrošnika (zakonca), ampak za potrošnika s poznavanjem ekonomskih zakonitosti, tako da ni dvoma, da sta bila seznanjena z možnostjo zvišanja ali znižanja tuje valute (posebej ob dejstvu dolgoročne izpostavljenosti valutnemu tveganju - kredita sta bila najeta z odplačilno dobo 25 let), v kateri je bilo sklenjeno posojilo in bila zmožna oceniti ekonomske posledice takega pogoja za njune finančne obveznosti, jasen in razumljiv. Kot je navedlo prvostopenjsko sodišče „sta tožnika, glede na nižjo anuiteto pri kreditu v CHF (za 100 EUR) ocenila, da je takšen kredit ugodnejši v danem trenutku (ugodnejši je bil nato še kar nekaj let) in zavestno sprejela tveganje, ki ga prinaša valutna klavzula“.
Tožeča stranka bi morala že ob sklenitvi pogodb upoštevati možnost spremembe tečaja, zato se na spremenjene okoliščine ne more sklicevati. Enako velja tudi pri uveljavljanju ekonomske krize kot spremenjene okoliščine. Uveljavljanje te bi morala podpreti in konkretizirati z dejstvi, s katerimi bi obrazložila: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. odziv na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, 3. vpliv spremenjenih okoliščin na pogodbo, 4. kako je ocenjevala tveganja, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti, in 6. kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012643
OZ člen 179. ZBPP člen 46.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - opekline - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - civilno pravno razmerje
Po razlogih te sodbe je zaveza k izpolnitvi obveznosti element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, in ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Zato je treba nekaj več oziroma nekaj kar kaže na vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Ker česa podobnega v opisu dejanja ni zaslediti, tudi pogodbena obveznost med obdolženim in oškodovancem ni prešla v območje obravnavanega kaznivega dejanja.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - razpolaganje s sredstvi - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno breme - informativni dokaz - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožena stranka niti v predlogu za taksno oprostitev niti v dopolnitvi (in tudi ne v pritožbi) ni konkretno in obrazloženo zatrjevala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da v trenutku nastanka taksne obveznosti s sredstvi ne razpolaga oziroma jih ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo pravilno zavrnilo.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obstoječi dolgovi stranke - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo toženčev mesečni prihodek (invalidsko pokojnino v celotni višini), ne pa tudi njegove dolgove, ki jih mora od mesečnih prejemkov plačevati, saj toženčevi siceršnji dolgovi na odmero višine sodne takse ne morejo vplivati v smislu, da bi se mu zaradi njegovega lastnega zadolževanja sodna taksa posledično zmanjšala.
ZPP člen 11, 207, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 279b, 279b/4.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.
ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.
Čeprav obdolženi v času storitve kaznivega dejanja še ni bil obsojen, pritožnik zaradi števila in raznovrstnosti pozneje storjenih kaznivih dejanj pravilno nakazuje na že izoblikovani odnos pri obdolženemu do prepovedanega, ki je nesprejemljiv in ki ga zgolj s pogojno obsodbo, kljub določenemu posebnemu pogoju ni mogoče spremeniti/preoblikovati v odnos, zaradi katerega bi se ta kazenska sankcija izkazala za smiselno.
Vloga, s katero je tožnik tožbo umaknil po izpolnitvi zahtevka, je bila sicer potrebna, ker pa gre le za umik tožbe, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo, ki bi bila v zvezi z umikom tožbe potrebna za postopek v obravnavani zadevi, tožnik ni upravičen do nagrade po 2. točki tar. št. 15 OT v višini 150 točk, ampak le do nagrade v višini 50 točk, v skladu z določbo 4. točke tarifne številke 19 OT, ki določa nagrado v tej višini za dokazne predloge in druge vloge.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3, 342/4, 343, 343/4.
stroški stečajnega postopka - strošek izbrisa zastavne pravice - predvidljiv strošek - zavezanec za plačilo
Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.
Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 ZST-1, po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 - količnik 2) je tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta lizinga, temveč ali je lizingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Zgolj navedba tožene stranke, da bi morala tožeča stranka plovilo prodati prej in dražje, sama po sebi v ničemer ne izkazuje opustitve razumnih ukrepov za zmanjševaje škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012205
OZ člen 94, 95, 96, 97, 98, 99, 99/2. ZZZDR člen 96.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Po stališču oziroma intervenciji Ustavnega sodišča (U-I-251/14) objektivni roki na področju izpodbijanja očetovstva ne pridejo v poštev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ker ni upoštevalo triletnega objektivnega roka po drugem odstavku 99. člena OZ.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - stroški odvetniških storitev - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost stroškov - koristnost stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - nagrada upravitelja
Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - dokazovanje odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je toženki kršilo njeno pravico do izjave oziroma pravico, da se v postopku brani, saj ji je onemogočilo, da dokaže resničnost svojih nasprotnih, že v odgovoru na tožbo podanih trditev s predlaganimi dokazi o nenastanku zavarovalnega primera, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za razliko od situacije, ko odloča po uradni dolžnosti, mora sodišče v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Sodna praksa je zavzela stališče, da ko razmerje, za katerega tožnik zatrjuje oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo (najmanj) z zaključkom opravljanja dela delavca. Tožnik je navajal, da je bil pri toženki zaposlen do 21. 8. 2013, kar pomeni, da je 22. 8. 2013 začel teči 30-dnevni rok, ki pa ga je tožnik zamudil.
nepravdni postopek - gradnja čez mejo nepremičnine - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine
Tekom postopka je prvi predlagatelj parcelo prodal zdaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ.
Presoja višine odškodnine iz tretjega odstavka 47. člena SPZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 112, 112/1, 112/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.