Zatrjevanja tožeče stranke glede naknadno odpadlih odločilnih elementov, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, je zahtevalo presojo sodišča prve stopnje v smeri obstoja podlage (cause) pogodbe skladno z določbo četrtega odstavka 39.člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 39.člena OZ. Če pogodba nima podlage, je nična, podlaga lahko odpade tudi po sklenitvi pogodbe (tretji odstavek 39.člena OZ) in pogodbena stranka lahko uveljavlja ničnost pogodbe.
Določba 76.člena ZUreP-1 je namreč podrobnejšo vsebino Urbanistične pogodbe prepuščala pogodbenim strankam, saj je le na splošni ravni določala njeno vsebino in tako je bilo v konkretnem primeru, kot sta sedaj pravdni stranki s pogodbo tudi določili, da mora tožeča stranka kot investitor predložiti bančno garancijo in sta s tem pogodbeni stranki v okviru prostega urejanja pogodbenih razmerij5 določili obveznost tožeče stranke, ki z zakonom ni bila predpisana.
Ker tožeča stranka bančne garancije ni predložila, sta se pogodbeni stranki smeli dogovoriti, da tožeča stranka namesto zavarovanja z bančno garancijo svojo obveznost izpolni z delnim plačilom komunalnega prispevka in s tem ni odpadla kavza pogodbe, ki je v zgraditvi komunalne opreme za potrebe objektov, ki jih je tožeča stranka gradila kot investitor.
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da dokazni postopek prestavitve ograje v zadnjem delu ni zanesljivo potrdil. Ker je bilo dokazno breme na strani tožnikov, je sklep, da prestavitev ni dokazana, pravilen.
V pravdah zaradi motenja posesti je pasivno legitimirana oseba, ki je posest odvzela oziroma motila. Dejstvo, da je v teku postopka postala (so)lastnica zemljišča, kjer je prišlo do zatrjevanega motenja, tudi stranska intervenientka, zato na odločanje in na izvršitev te odločbe nima vpliva.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnika lahko zahtevata odstranitev ograje (ne pa njeno prestavitev), saj ni stvar tožnikov niti stvar sodišča, kaj bo po odstranitvi toženec z njo storil.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - profesionalna skrbnost gospodarske družbe - letni dopust - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe
Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe.
V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika. Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte.
nasprotna izvršba - postopek nasprotne izvršbe - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - nespornost terjatve
Pri materialnem pobotu dolžnik ugovarja, da upnikova terjatev ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota. Če je takšen ugovor podan, sodišče poleg pogojev iz 311. člena OZ (vzajemnost, istovrstnost in zapadlost) ugotavlja tudi, ali je dolžnikova terjatev obstajala in ali je bila na pravno veljaven način izjavljena pobotna volja. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. V postopku nasprotne izvršbe se namreč obstoj in zapadlost terjatve ne more ugotavljati.
ZPP člen 11, 207, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 279b, 279b/4.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.
ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v obravnavanem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzorčnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato tožniku ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZFPPIPP člen 376, 396. ZPP člen 319, 319/1, 324, 324/2.
končanje postopka osebnega stečaja - obrazložitev sklepa - izrek sklepa
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče pred tem izdalo sklep o odpustu obveznosti. Sodišče je s sklepom ustavilo nadaljnji zaseg denarnega dobroimetja na denarnih računih stečajnega dolžnika. Drži sicer, da je v obrazložitvi navedlo, da je sklep izdalo, vendar zaradi tega pritožnik s pritožbo še ne more uspeti. Bistveno je namreč, da z učinkom pravnomočnosti zavezuje le odločitev sodišča, to pa je tisto, kar je vsebina izreka sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnosti
V obravnavanem primeru bi morala tožena stranka (ki glede na 84. člen ZDR-1 nosi dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga) podrobneje obrazložiti vse sestavine formule za izračun tožnikove delovne uspešnosti. Le v tem primeru bi bil namreč mogoč preizkus pravilnosti tožnikove ocene, ki je bila podlaga za podajo izpodbijane odpovedi.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3, 342/4, 343, 343/4.
stroški stečajnega postopka - strošek izbrisa zastavne pravice - predvidljiv strošek - zavezanec za plačilo
Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.
Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - razpolaganje s sredstvi - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno breme - informativni dokaz - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožena stranka niti v predlogu za taksno oprostitev niti v dopolnitvi (in tudi ne v pritožbi) ni konkretno in obrazloženo zatrjevala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da v trenutku nastanka taksne obveznosti s sredstvi ne razpolaga oziroma jih ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo pravilno zavrnilo.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obstoječi dolgovi stranke - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo toženčev mesečni prihodek (invalidsko pokojnino v celotni višini), ne pa tudi njegove dolgove, ki jih mora od mesečnih prejemkov plačevati, saj toženčevi siceršnji dolgovi na odmero višine sodne takse ne morejo vplivati v smislu, da bi se mu zaradi njegovega lastnega zadolževanja sodna taksa posledično zmanjšala.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Sodna praksa je zavzela stališče, da ko razmerje, za katerega tožnik zatrjuje oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo (najmanj) z zaključkom opravljanja dela delavca. Tožnik je navajal, da je bil pri toženki zaposlen do 21. 8. 2013, kar pomeni, da je 22. 8. 2013 začel teči 30-dnevni rok, ki pa ga je tožnik zamudil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012205
OZ člen 94, 95, 96, 97, 98, 99, 99/2. ZZZDR člen 96.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Po stališču oziroma intervenciji Ustavnega sodišča (U-I-251/14) objektivni roki na področju izpodbijanja očetovstva ne pridejo v poštev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ker ni upoštevalo triletnega objektivnega roka po drugem odstavku 99. člena OZ.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 ZST-1, po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 - količnik 2) je tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - civilno pravno razmerje
Po razlogih te sodbe je zaveza k izpolnitvi obveznosti element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, in ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Zato je treba nekaj več oziroma nekaj kar kaže na vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Ker česa podobnega v opisu dejanja ni zaslediti, tudi pogodbena obveznost med obdolženim in oškodovancem ni prešla v območje obravnavanega kaznivega dejanja.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 263, 515. ZSFR člen 1, 10. ZKP člen 257, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - vršilec dolžnosti direktorja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - naložbena politika - poslovna praksa - obveznice - tveganje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postavitev novega izvedenca - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje ne sme kazenske odgovornosti obtoženke presojati predvsem glede na pretekla ravnanja vodstvenih organov, saj način delovanja obtoženkinih predhodnikov nikakor ni merodajen za presojo kazenske odgovornosti obtožene.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je za presojo obtoženkinih ravnanj, zlasti njenega subjektivnega odnosa do izvedenih poslov, bistvenega pomena, kakšna je bila dotedanja poslovna praksa, ki se je z leti oblikovala in ki so jo akceptirali tudi nadzorni organi vključno z Vlado RS, je zmoten.
določenost kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - neobrazložena odločba
Kot je znano, je predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP kaznivost v obtožbi opisanega dejanja oziroma njegova določenost v kazenskem zakoniku, po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP pa pogoji ali tako imenovane predpostavke, pod katerimi je dovoljeno storilca kaznivega dejanja preganjati. Predmeta sta po vsebini različna in redko združljiva, saj če v obtožbi opisano dejanje v kazenskem zakoniku ni določeno kot kaznivo, preizkušanje pogojev za pregon storilca nekaznivega dejanja ni smiselno oziroma je notranje protislovno, ker nakazuje, da je v obtožbi opisano dejanje na nek način še vedno kaznivo.
Čeprav obdolženi v času storitve kaznivega dejanja še ni bil obsojen, pritožnik zaradi števila in raznovrstnosti pozneje storjenih kaznivih dejanj pravilno nakazuje na že izoblikovani odnos pri obdolženemu do prepovedanega, ki je nesprejemljiv in ki ga zgolj s pogojno obsodbo, kljub določenemu posebnemu pogoju ni mogoče spremeniti/preoblikovati v odnos, zaradi katerega bi se ta kazenska sankcija izkazala za smiselno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 112, 112/1, 112/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013760
SZ-1 člen 111. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
osebni stečaj fizične osebe - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika.