kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
ZASP člen 12, 31, 81, 81/1, 103, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo točka 9, 30. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) točka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe
Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013532
Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 17. SZ člen 117, 141, 147. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 99.
stanovanjska pravica razvezanega zakonca - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - sodna poravnava - lastninjenje in privatizacija stanovanj - stanovanje v družbeni lastnini - nedovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava iz leta 1981 je pomenila zgolj to, da je toženka na njeni podlagi postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Ni pa imela sodna poravnava stvarnopravnih (na primer pridobitev osebne služnosti na stanovanju) ali obligacijskopravnih učinkov za toženko.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo znesek 3.710,00 EUR, saj je presodilo, da je uspela dokazati svoje trditve, da je s tožencem sklenila dogovor in mu nato v pričakovanju, da bo slednji nanjo prenesel gostinsko dejavnost skupaj z odkupljeno opremo, plačala vsoto zneskov v navedeni višini, kot tudi da se je nato njeno pričakovanje zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti in prodaje opreme s strani toženca izjalovilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00014331
ZASP člen 81, 168, 168/4. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - pravna praznina - licenčna pogodba - honorar po licenčni pogodbi - civilna kazen - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna poravnava
Ker (enotna) tarifa iz Pravilnika 1998 ni uporabljiva za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo, ne more biti osnova za toženkino tezo o enotnem nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ne glede na to, ali se ta prenašajo preko radijskih ali televizijskih programov. Oba načina izkoriščanja avtorskih del namreč obstajata v praksi, kar izhaja že iz dejstva, da sta jih pravdni stranki uredili v ločenih licenčnih pogodbah. Toženki zato velja odgovoriti, da tožba zaradi ločenega uveljavljanja zahtevka za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo preko televizijskih programov v tej zadevi ni nesklepčna.
Pri določitvi primernega nadomestila za vtoževano obliko izkoriščanja glasbenih si lahko sodišče pomaga z vsebino sodne poravnave v zadevi med istima strankama, na katero se toženka sklicuje v pritožbi in predtem v svoji pripravljalni vlogi. Iz toženkinega povzetka njene vsebine, ki mu tožnik ne oporeka, izhaja, da sta se pravdni stranki poravnali o višini nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del preko radijskih programov v deloma istem obdobju kot v tej zadevi. Ker dogovorjena razmerja odražajo dejanska in se primernost tarife najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank, je treba izhajati iz tega, da sta stranki šteli, da je sporazumno dogovorjeno nadomestilo primerno. Tudi sicer nobena od strank ni nasprotovala njegovi primernosti.
OZ člen 198. ZASP člen 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B.
Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00024129
OZ člen 190, 190/1, 198, 579, 583, 584.. SPZ člen 92, 92/1, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 8, 161, 161/1, 163.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - aktivna in pasivna legitimacija - užitek stanovanja - prenos pravice - neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - načelo proste presoje dokazov - odločitev o stroških postopka - sospornik - povračilo potnih stroškov - smrt pogodbenika
Pravilno je bilo ugotovljeno, da je s smrtjo C.N. starejšega posodbena pogodba prenahala veljati in ne drži stališče pritožnika, da bi posodbena pogodba prenehala veljati le, če bi bila odpovedana. Slednje namreč velja le za primere, ko gre za trajno pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi pa je bila posodbena pogodba sklenjena za določen čas - do smrti C.M. starejšega (primerjaj 583. člen OZ).
vzročna zveza - predvidljiva posledica - stopnja verjetnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013282
OZ člen 3, 5, 7, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 129a/2.
neupravičena pridobitev - solastnina - upravičenja solastnika - uporaba solastne nepremičnine - plačilo uporabnine - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - souporaba stanovanja - venire contra factum proprium - bivanje otroka pravdnih strank v nepremičnini - stroški bivanja - preživljanje otroka - preživnina - prepoved zlorabe pravic
Otrokova brezplačna souporaba sorazmernega deleža nepremičnine preživninskega zavezanca (tožnika) ne predstavlja prikrajšanja. Na drugi strani tudi ni mogoče govoriti o obogatitvi na strani toženke, ki v sklopu preživnine za otroka ni prejela in ne prejema denarnih sredstev za zagotavljanje bivalnega prostora za otroka.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - prejem obvestila - zastaranje - zastaranje anuitet - triletni zastaralni rok
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z načelnim izhodiščem izpodbijane sodbe, da v primerih, ko kreditodajalec zaradi neizpolnjevanja kreditojemalčevih obveznosti odstopi od kreditne pogodbe, z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe s tem razdrtjem, torej naenkrat, celoten znesek preostalih terjatev (vseh še nezapadlih anuitete). Vendar pa, kot pravilno opozarja pritožba, navedeno velja le za plačilo anuitet, ki do tega odstopa še niso zapadle, ne pa tudi za anuitete, ki so pred odstopom že zapadle. Za te terjatve namreč velja triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, saj kreditodajalec ne more s svojim enostranskim upravičenjem podaljševati (spreminjati) zakonskih zastaralnih rokov, ki so nenazadnje določeni v korist nasprotne stranke.
ZSReg člen 1, 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 260, 260/1, 260/1-5, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana (kot tudi v konkretnem primeru, v katerem je veljavnost predhodne odredbe časovno pogojena z izvršljivostjo sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. številka II P 758/2014 z dne 5. 7. 2015), vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe
ZVZD-1 člen 12. OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost vrtca - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - delo v kuhinji - hrana - oprema za delo - izpit iz varstva pri delu - skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje delodajalca
Rezanje solate z nožem za zelenjavo ne pomeni objektivne odgovornosti toženke, podana tudi ni krivdna odgovornost toženke in zavarovalnice.
Veščina rezanja z nožem ne zahteva posebnega tečaja ali uvajanja, saj ni potrebna posebna spretnost ali pazljivost, saj solato v prehrani človeka uporabljamo vsi.
Izostanek opravljenega izpita iz varnosti pri delu ni v vzročni zvezi z nastalim škodnim dogodkom. Kaj bi se moral naučiti na tečaju, kar bi vplivalo na to, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, tožnik ne pojasni. Vrtec mu je dal vse, kar je bilo treba za opravljanje njegovega dela (haljo, gumijaste rokavice in nož), povedano mu je tudi bilo, kako naj reže solato za otroke. Kovinskih rokavic ni bilo treba pribaviti in tudi to ni običajno za takšno delo. Tožnik namreč ni ravnal dovolj skrbno, saj je pred škodnim dogodkom obrnil nož tako, da je prste dal pod solato in se urezal.
podaljšanje pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost
Res je, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni izrecno opredelilo do obdolženčevega zdravstvenega in psihofizičnega stanja, na katerega je obramba predhodno opozarjala, vendar zaradi tega zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana. Navedene okoliščine, katere zagovornik ponavlja v pritožbi, namreč nimajo takšne teže, da bi vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve, temveč celo nasprotno, jo pri obstoju ponovitvene nevarnosti utrjujejo. Dejstvo, da naj bi obdolženec imel določene psihične in duševne motnje namreč v povezavi z njegovo odvisnostjo od prepovedanih drog le še utrjujejo nevarnost ponavljanja tovrstnih nasilnih dejanj.
ZPSPP člen 15, 16, 17, 28. ZPP člen 236a. OZ člen 101.
odstop od najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - najemna pogodba - pobotanje medsebojnih terjatev - pobot medsebojnih terjatev - dopusten pobot - pripoznana terjatev - pobotni ugovor - pravica do odškodnine - izpraznitev poslovne stavbe - izpraznitev poslovnega prostora - predložitev pisne izjave priče
Iz zakonskih določil tako izhaja, da se s terjatvami najemnika ne morejo pobotati obratovalni stroški.
Tudi če je pobot dopusten, pa je do izjave o pobotu prišlo šele po odstopu od pogodbe, zato na dejstvo neplačila najemnin in stroškov ne more vplivati in ga ne more več preprečiti ali odpraviti.
Zakon pa najemniku ne daje pravice, da zadrži plačevanje najemnin, dokler najemodajalec ne vzpostavi stanja poslovnega prostora, kot je bil dogovorjen in je nujen za nemoteno uporabo poslovnega prostora.