sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev - prednostne terjatve - vsebina prijave terjatve - navadne terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - razdelitev stečajne mase - stečajni postopek
Ali je terjatev navadna ali prednostna, je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase. O delitvi in vseh vprašanjih v zvezi z njo, pa ne odloča pravdno sodišče, temveč je to izključno stvar stečajnega postopka, torej o njej odloča stečajno sodišče. Upravitelj se ob preizkusu terjatev niti ni dolžan opredeliti do tega, ali bo terjatev obravnaval kot prednostno ali ne, saj to po 61. členu ZFPPIPP ni del osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00013495
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da presoja utemeljenosti pisnih opozoril in odpovednih razlogov ter ravnanje tožene stranke po pravnomočnosti sodbe, presega okvir presoje pogojev za izdajo začasne odredbe, saj bo to predmet nadaljnjega dokaznega postopka. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost v gospodarskih sporih - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - sedež gospodarske družbe - izrek sodišča za krajevno nepristojno
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, saj so pravdne stranke gospodarske družbe. V sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, ne glede na vrednost spornega predmeta, veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (1. točka prvega odstavka 481. člena ZPP), za te pa je podana stvarna pristojnost okrožnih sodišč (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
pogodba o delu - dogovor o ceni - ustaljena poslovna praksa - pogodbena cena - običajno plačilo - podjemna pogodba - obligacijsko razmerje - pripoznava dolga
Po prvem odstavku 642. člena OZ se plačilo določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Podjemnik je torej upravičen do plačila dela po dogovorjeni ceni. Če cena dela ni dogovorjena, drugi odstavek 642. člena OZ določa, da plačilo za opravljeno delo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Četudi je dogovorjena cena morebiti nekonkurenčna, je za že opravljena dela med pogodbenima strankama zavezujoča (prvi odstavek 642. člena OZ), nikakor pa zaradi tega ni dopustno določati cene na podlagi drugega odstavka 642. člena OZ (iz tega razloga bi bilo torej edino logično, da bi pritožnica vsaj po prejemu prvega vtoževanega računa nehala z nadaljnjo galvanizacijo pri tožeči stranki, pa očitno ni, kar potrjujejo vtoževani računi).
Praksa, vzpostavljena med strankama, nima regulativne funkcije, temveč razlagalno, saj prvenstveno velja ureditev, določena v pogodbi, pogodbene določbe o zapadlosti pa so jasne.
Uveljavljanje materialnega pobota pomeni, da tožena stranka uporabi svojo terjatev do tožeče stranke kot obrambno sredstvo zoper tožbeno terjatev. Materialni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju materialnega pobota se izključujejo s trditvami o tem, da tožbena terjatev ni nastala ali je prenehala. Zato sodišče upošteva tako konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. To pa pomeni, da je s tem, ko je tožena stranka svojo nasprotno terjatev uveljavljala v obliki materialnega pobota, konkludentno priznala terjatev tožeče stranke in so tudi zato vse ostale pritožničine navedbe, ki se nanašajo na zapadlost, stvarne napake in preuranjenost neutemeljene.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/3, 226/4, 226/4-5, 291. SPZ člen 128. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
nadomestilo za preizkus terjatev - posebna stečajna masa - kupnina - razdelitvena masa - ločitveni upniki - posebna razdelitvena masa - strošek stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti
Ločitveni upnik, ki bo edini poplačan iz posebne stečajne mase, ni predlagatelj tega stečajnega postopka. Zato bi bilo zmotno razlagati 226. člen ZFPPIPP tako, da mora on trpeti stroške preizkusa terjatev. Pritožnik je vodil izvršilni posteopek, izvajal aktivnosti, s katerimi je zmanjševal stroške unovčenja zastavljenega premoženja, pa mu je bilo to preprečeno s predlogom za začetek stečajnega postopka, ki ga je v tem primeru vložila dolžnica. Poleg tega, ko sodišče prve stopnje navaja, da se poplača sorazmerni del nadomestila za preizkus terjatev, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dopustilo poplačilo celotnega nadomestila za preizkus terjatev. V breme ločitvenega upnika tudi ni dopustno poplačati nadomestila upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
udeležba delničarjev na dobičku - izplačilo dividende delničarjem - nujnost zadržanja dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz določbe prvega odstavka 399. člena ZGD-1 izhaja, da delničarjem praviloma pripada dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala. V to pravico lahko poseže skupščina le v primeru, da je to po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Treba je biti pozoren na to, da zakon govori o nujnosti posega v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni. Še več - ne zadošča niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, kajti tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - razpolaganje s stečajno maso - nedovoljeno razpolaganje - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Z začetkom postopka osebnega stečaja je bila pritožnikova poslovna sposobnost omejena tako, da ni mogel sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Že zato, ker je s stečajno maso razpolagal (natančneje: razpolagal je z lastninsko pravico na nepremičnini tako, da je del le-te prenesel na tretjega), čeprav je to prepovedano, je bil ugovor utemeljen.
Ne drži pritožbeno stališče, da je imel upravitelj v zvezi s tem (dolžnikovim pozivom za odobritev sklenjenega notarskega zapisa) kakršne koli obveznosti. Ravno nasprotno. Dolžnik se je bil primoran vzdrževati vsakršnega razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso.
sodišče splošne pristojnosti - delovno in socialno sodišče - pristojnost sodišča splošne pristojnosti v premoženjskih sporih - spor o pristojnosti med specializiranim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti
Prav ima toženka, da je plača ena izmed temeljnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja, vendar se predmetni spor ne nanaša na izplačilo plače, temveč na vračilo prejetega zneska skladno z zatrjevanim dogovorom, to je pogodbo civilnega prava. Ne gre torej za spor v smislu 5. člena ZDSS-1, pač pa za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij iz 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
prodaja dolžnikovega premoženja - postopek prodaje - soglasje upnika - načelo ekonomičnosti
Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami v spisu. Upravitelj mora upoštevati relevantno dejansko stanje (višino ponujene cene, likvidacijske vrednosti, dotedanje neuspešne prodaje ...), in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da mu takšna prodaja ne ustreza. Toda v konkretnem primeru je upnik vnaprej napovedal, da se s predlagano prodajo ne bo strinjal, ter za svojo odločitev navedel tehtne argumente. Če upnik vnaprej odkloni soglasje k prodaji, potem takšna prodaja ne more biti v skladu z načelom ekonomičnosti.
pasivna legitimacija države - izgradnja avtoceste - zastopanje RS - posredno zastopanje - Družba za avtoceste (DARS)
DARS je bil na določenem področju zastopnik države in je svoje zakonsko določene naloge vedno opravljal za račun države, ne za svoj račun. Pri opravljanju nalog je torej ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, te naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu.
denacionalizacijski zahtevek - namembnost zemljišča ob podržavljenju - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - postopek razlastitve - svobodna volja pri sklepanju pogodbe - (ne)zazidano stavbno zemljišče
Dejstvo, da je A. B. na ustni obravnavi leta 1952 v postopku razlastitve parc. št. 226/2 podal izjavo, da naj bi del svojih zemljišč prostovoljno odstopil za gradnjo Zadružnega doma, ne more biti razlog za zavrnitev predmetnega predloga za denacionalizacijo, upoštevaje vse ostale okoliščine. Sodišče prve stopnje je tako navedeni izjavi napačno pripisalo odločilen pomen, medtem ko je nekatere v postopku ugotovljene okoliščine napačno ovrednotilo oziroma jim ni dalo zadostne teže.
Ob upoštevanju s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih okoliščin glede širših razmer in konkretnih razmer A. B., okoliščin v zvezi z izgradnjo Zadružnega doma in upoštevaje čas sklenitve pogodbe, tj. potem, ko je bil Zadružni dom že zgrajen in je bil A. B. postavljen pred izvršeno dejstvo (zato njegova volja ni bila prava in resnična), je podan tudi nadaljnji pogoj za utemeljenost zahtevka na podlagi 5. člena ZDen, to je, da je do sklenitve pravnega posla prišlo zaradi groženj, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013142
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 296, 296/1, 296/5. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
stečaj tožene stranke - stečaj pravne osebe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve - zavrnitev tožbenega zahtevka - načelo koncentracije - spor majhne vrednosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka zoper toženko (ki je pravna oseba), nad katero je bil med pravdo začet stečajni postopek, tožeča stranka pa svoje terjatve do nje v stečajno maso ni prijavila, je materialnopravno pravilna.
postopek osebnega stečaja - oseba brez pooblaščenca - pravni laik - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote
Dolžnik je na upnikov predlog odgovoril in navajal pravno pomembna dejstva; nasprotoval je prehodu terjatve in ugovarjal zastaranje terjatve. Vse to so pravno pomembni ugovorni razlogi, ki pa niso bili utemeljeni. V takšnem primeru pa tudi najskrbnejšo materialno procesno vodstvo ne more sanirati vsebinsko pomanjkljivega ugovora, zato je odveč.
Dolžnost materialno procesnega vodstva ne sega tako daleč, da bi moralo sodišče dolžnika opozoriti, da navaja sicer pravno pomembne ugovore, ki pa niso utemeljeni, in ga povprašati, ali morebiti obstoji še kakšno drugo dejstvo, s katerim bi utegnil uspeti z zavrnitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - imenovanje delavskega direktorja - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - ničnost
Določila 73. člena ZSDU ni mogoče razlagati na način, da imajo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb obveznost sodelovanja v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb (SD KPD), temveč imajo zgolj to pravico in možnost. Če se eden od svetov delavcev odloči, da ne želi več sodelovati v SD KPD, ta odločitev ne more biti v škodo preostalim predstavnikom kapitalsko povezanih družb, ki sodelujejo v SD KPD. V nasprotnem primeru bi zgolj en svet delavcev kapitalsko povezanih družb lahko namerno ali nenamerno onemogočal povezovanje in ustanovitev SD KPD in s tem preprečil uveljavljanje te pomembne soupravljalske pravice, kar pa ni mogel biti namen zakonodajalca.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba utemeljeno opozarja, da je zadržanje na zdravljenju brez privolitve lahko namenjeno le zdravljenju osebe, ne pa njegovi odstranitvi iz družbe.
Pritožba pravilno opozarja, da za ugotovitev sodišča, da je M. S. tretje osebe ogrožal z nožem, ni nobenih razlogov oz. ni zadostne opore v podatkih spisa. Res je to navedeno v sprejemnem obrazcu, vendar sploh ni jasno, kdo in predvsem na kakšni podlagi je to informacijo zavedel v obrazec. V izvedenem dokaznem postopku in v razlogih izpodbijanega sklepa o tem pomembnem pogoju ni niti sledu, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
stroški zdravstvenih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dejansko stanje
Toženec, ki je bil deležen zdravstvenih storitev tožeče stranke ob zvinu gležnja, jih je dolžan plačati, saj ni bil obvezno zdravstveno zavarovan, da bi stroške opravljenih zdravstvenih storitev zanj krila zavarovalnica.
zavrženje nedopolnjene tožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelj k pritožbi ni priložil dopolnitve tožbe. Glede na navedeno se z vprašanjem obstoja ostalih pogojev za presojo, ali je pritožbo mogoče šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni ukvarjalo.
nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi sodišče v postopek moralo pritegniti drugega izvedenca. Prav tako dejstvo, da je izvedenec za delo porabil več kot 30 dni ne pomeni, da je za delo neusposobljen in da izvedenskega dela ni mogel ustrezno opraviti.
Načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
Zaslišanje strank je le dokazno sredstvo in kot tako nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - sklepčnost - protispisnost - ustni dogovor
Za sklepčnost tožbenega zahtevka so zadoščale trditve, (1) da sta pravdni stranki sodelovali na podlagi ustno sklenjenega dogovora, po katerem je tožeča stranka za toženo stranko opravljala ustno ji naročene storitve in naloge ter za celomesečno delo prejela pavšalno plačilo v znesku 2.000,00 EUR, (2) da sta stranki tako sodelovali od junija 2015 do 19. aprila 2016 in da za mesec marec in april 2016 tožeča stranka plačila ni prejela ter (3) da je bil v spornem času poudarek na organizaciji piknikov in drugih zabav, da je imela tožeča stranka dodatne naloge pri vodenju recepcije ter izobraževanju celotnega gostinskega osebja z izdelavo psiholoških ocen in elaboratov.