TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

- točka I. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 139242/2013 z dne 5. 9. 2013 razveljavi za znesek 137.662,84 EUR in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne,

- točka IV. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 9.061,81 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V preostalem delu (602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila) se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.457,23 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Praksa, vzpostavljena med strankama, nima regulativne funkcije, temveč razlagalno, saj prvenstveno velja ureditev, določena v pogodbi, pogodbene določbe o zapadlosti pa so jasne.

Uveljavljanje materialnega pobota pomeni, da tožena stranka uporabi svojo terjatev do tožeče stranke kot obrambno sredstvo zoper tožbeno terjatev. Materialni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju materialnega pobota se izključujejo s trditvami o tem, da tožbena terjatev ni nastala ali je prenehala. Zato sodišče upošteva tako konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. To pa pomeni, da je s tem, ko je tožena stranka svojo nasprotno terjatev uveljavljala v obliki materialnega pobota, konkludentno priznala terjatev tožeče stranke in so tudi zato vse ostale pritožničine navedbe, ki se nanašajo na zapadlost, stvarne napake in preuranjenost neutemeljene.