ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - svetovalni razgovor - opravičena odsotnost
Glede na to, da udeležba na pripravljalnem sestanku spornega dne po stališču pritožbenega sodišča v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predstavlja opravičljiv razlog za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, in je tožnik ta razlog zavodu sporočil s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je bil razlog za odsotnost izkazan pravočasno. Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo, odločilo, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb in prvostopenjskemu organu toženca odredilo izdajo ustreznega potrdila.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, pri čemer tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od vrnitve v Slovenijo in ne od pravnomočnosti odločitve oziroma od vložitve tožbe, kot to zmotno meni tožena stranka.
ZPP-UPB3 člen 157, 316. ZFPPIPP-UPB8 člen 301, 301/8.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - pravni interes za pravdo - odločitev o pravdnih stroških - priznanje terjatve v stečaju
Priznanje terjatve v stečajnem postopku, ki jo je opravil stečajni upravitelj, pa je mogoče šteti tudi v pravdnem postopku kot pripoznavo terjatve v smislu 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Solastnina in etažna lastnina sta različna pravna pojma, zato ju ni mogoče enačiti. Solastnina je delež na nerazdeljeni nepremičnini, torej na vsakem njenem delu, etažna lastnina pa izključna lastninska pravica posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Solastnina predstavlja pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari, etažna lastnina pa je polnopravna oblast nad stvarjo. Predmet pogodbe je lahko eno ali drugo - idealni delež v razmerju do celote ali posamezen del stavbe.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja - preživninsko breme - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Tako toženec kot tožničina mati pridobivata višje mesečne dohodke, kot jih prikazujeta. Oba imata namreč možnost vplivanja na prikaz svojih prihodkov, toženec kot direktor podjetja, tožničina mati pa kot samostojna podjetnica.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo prednostni pomen stroškov za preživljanje otroka pred drugimi, npr. stroški avtomobila, za kar toženec po lastnih trditvah potroši približno toliko (141 EUR) kot znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati. Pravilno je presodilo tudi nujne stroške toženčevega preživljanja in ugotovilo, da mu bo ob plačilu navedenega zneska preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje, tudi če se upošteva (le) njegovo plačo, ki izhaja iz predloženih plačilnih list.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZZVZZ člen 23.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pridobljeno izvedensko mnenj predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpoljeni. Čeprav je pri tožnici podano stanje iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni izpolnjen pogoj pričakovanja povrnitve funkcionalnih sposobnosti iz 44. člena POZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012909
ZPP člen 29. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 12.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - razmerje z mednarodnim elementom - sedež in prebivališče pravdnih strank - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - odločanje o sporu o pristojnosti - pravna podlaga - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlogi za bivanje v Sloveniji - začasno bivanje v tuji državi - otrokovo običajno prebivališče - navezne okoliščine - razlaga pojma - najtesnejša povezanost
Ob upoštevanju razlogov za bivanje otrok v Nemčiji in njune povezanosti z materjo, je pretehtala odločitev, da je običajno prebivališče otrok v Sloveniji.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32/1. OZ-UPB1 člen 132, 168/1, 239/2, 243/1. ZPP-UPB2 člen 286.b.
škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - mednarodni cestni prevoz - stojnina - zastaralni rok za vložitev tožbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo tudi na uporabo določb Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR Konvencija). Pravica do vložitve tožbe v zvezi s prevozi po tej Konvenciji zastara v enem letu, pri čemer pa začne v konkretnem primeru glede v pobot uveljavljenih stojnin teči zastaralni rok po izteku treh mesecev od dneva, ko je bila sklenjena prevozna pogodba (prvi odstavek 32. člena CMR Konvencije). V konkretnem primeru so bile sporne prevozne pogodbe sklenjene v mesecu novembru 2015, tožena stranka pa je sodno uveljavljala v pobot sporno terjatev iz naslova stojnin že 22.12.2016, torej znotraj enoletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 32. člena CMR Konvencije.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak
Tožena stranka tožniku v času ko je bil v tujini na misiji ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil tožnik upravičen na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, s katerim je tožena stranka konkretizirala vsebinsko odprt pojem "potrebnega počitka", iz drugega odstavka 53. člena ZSSloV. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravočasnost dokaznega predloga - pogoj nekrivde - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Ker so se šele v dokaznem postopku odkrile določene okoliščine in nasprotja z že izvedenimi dokazi, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti, je dokazni predlog za zaslišanje notarja, podan s strani tožeče stranke po prvem naroku, pravočasen.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 239/2, 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 5.. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 1, 2, 2/2.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija - zakonske zamudne obresti
Predpisi EU ne izključujejo 24-urnega počitka za pripadnike Slovenske vojske.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso, po katerem sodišče v delovnem sporu, kot v sporu med delavcev in delodajalcev ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje). Ob plačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - pogodbena volja strank
Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožniku ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa te ponudbe tožnik ne bi sprejel, to ne bi vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju dejanskega delovnega razmerja med strankama zaradi obstoja elementov delovnega razmerja. Volja strank pri ugotovitvi dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja ni odločilna.
Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejstvo, da ni imel enakih pravic in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri toženi stranki, pa na pravilnost te ugotovitve ne vpliva.
nerazumljiv izrek - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila
Pravnomočnost izključuje možnost uveljavljanja zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom iz pravnomočne sodbe.
Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokaznega predloga - plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
Sodna praksa sicer omogoča, da bivši zakonec v določenih primerih z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža na stvari doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, a le v primerih, če za to obstajajo posebne okoliščine. Tudi če se opravlja delitev v pravdi, pa je primerno, da se opravi delitev celotnega premoženja, ki je predmet zahtevka. Zgolj delna delitev skupnega premoženja ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013840
OZ člen 104, 105, 105/2, 111, 111/2.
pogodba o štipendiranju - študij v tujini - čas izpolnitve - pravočasna izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - sklenitev delovnega razmerja - zaposlitev v Republiki Sloveniji - iskanje zaposlitve - dokazna ocena
Ker pravočasna izpolnitev študijskih obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe o štipendiranju, štipenditor zaradi nekajmesečne zamude roka zaključka doktorskega študija nima pravice do odstopa od pogodbe.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - lastniška in nelastniška posest - potek priposestvovalne dobe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - smrt preživljanca - prehod lastninske pravice
Tožnika s pogodbo dosmrtnem preživljanju v letu 2000, glede na njeno naravo, do trenutka, ko je A. A. umrla (24. 3. 2009), nista imela lastniške posesti, zato je povsem nepomembno, ali sta bila dotlej v dobri veri ali ne. Od tega trenutka do trenutka, ko je bil vpis njune lastninske pravice pravnomočno zavrnjen (5. 2. 2010), pa ni poteklo še niti eno leto od zahtevane desetletne priposestvovalne dobe.
Iz narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da preživljalec premoženje pridobi šele s smrtjo preživljanca. Preživljalec zato kot domnevni priposestvovalec do trenutka, ko preživljanec umre, ne more imeti lastniške posesti. V obravnavanem primeru pa tudi ob najbolj ugodni razlagi tožbenih trditev, da sta imela tožnika pričakovano lastninsko pravico na nepremičninah glede nepremičnega premoženja preživljanke, v zvezi s spornima parcelama ta rok ni mogel pričeti teči prej, preden je ona postala lastnica. To pa se je zgodilo s sklenitvijo menjalne pogodbe 8. 4. 2004. Tudi v tem primeru do trenutka, ko se je pričakovanje tožnikov izjalovilo (5. 2. 2010, ko je bil zavrnjen njun predlog za vpis v zemljiško knjigo), desetletna priposestvovalna doba ni potekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013205
OZ člen 105, 110. ZPP člen 8.
javni razpis - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi kršitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznaten del obveznosti - neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti - dokazna ocena
Ker je tožnik toženki z opominom dal dodatni rok za izpolnitev Pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da rok ni njena bistvena sestavina. Res je bila toženka v času odstopa od Pogodbe v zamudi s predložitvijo uporabnega dovoljenja, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina (zamuda s predložitvijo uporabnega dovoljenja, ki jo je toženka sanirala maja 2013) odstopa od Pogodbe ne utemeljuje. Sodišče prve stopnje je utemeljenost odstopnega razloga tožnika na tej podlagi zavrnilo iz razloga, ker je toženka navedeno pomanjkljivost v nadaljevanju odpravila, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je navedena dolžnost glede na količino in kvaliteto pogodbenih obvez toženke predstavljala neznaten del pogodbene obveznosti toženke. Odstop od Pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti pa ni mogoč (110. člen OZ).