ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
izvrševanje kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje
Odločitev v tem sporu ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi z veljavnostjo pooblastila, ki ga je A.A. dal odvetniku B.B. za zastopanje v tem kolektivnem delovnem sporu.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prehod terjatve - dedič - aktivna legitimacija
Dodatek za pomoč in postrežbo, opredeljen v 99. členu ZPIZ-2 je nedvomno osebna pravica, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati in tudi ni v pravnem prometu (enako je strogo osebne narave tudi nepremoženjska škoda). Prvotno oziroma pred spremenjenim stališčem, je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011 in v drugih, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje v sklepu opr. št. II Ps 406/2017 z dne 21. 7. 2017 zavzelo drugačno stališče, pa ga je potem spremenilo v sodbi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 28. 9. 2016.
V konkretnem primeru je dedič pokojne A.A., B.B. v tem sporu aktivno legitimiran. Z dnem pokojničine smrti 28. 4. 2017, ker se dedovanju ni odpovedal, je vstopil v to pravdo. S tem je vstopil v vsa zapustničina pravna razmerja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz stališča pritožbenega sodišča, da bo zapustničina terjatev iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo prešla na dediča, to je na tožnika, ker je tožnica dne 2. 3. 2017, ko je bila še živa, vložila tožbo za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ne bo pa na tožnika prešla sama pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ker gre za osebno pravico, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ugotavljalo za pokojno A.A. in ji priznalo to pravico ter tožencu naložilo, da dajatev iz tega naslova izplača tožniku.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, pri čemer tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od vrnitve v Slovenijo in ne od pravnomočnosti odločitve oziroma od vložitve tožbe, kot to zmotno meni tožena stranka.
ZPP-UPB3 člen 157, 316. ZFPPIPP-UPB8 člen 301, 301/8.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - pravni interes za pravdo - odločitev o pravdnih stroških - priznanje terjatve v stečaju
Priznanje terjatve v stečajnem postopku, ki jo je opravil stečajni upravitelj, pa je mogoče šteti tudi v pravdnem postopku kot pripoznavo terjatve v smislu 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Solastnina in etažna lastnina sta različna pravna pojma, zato ju ni mogoče enačiti. Solastnina je delež na nerazdeljeni nepremičnini, torej na vsakem njenem delu, etažna lastnina pa izključna lastninska pravica posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Solastnina predstavlja pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari, etažna lastnina pa je polnopravna oblast nad stvarjo. Predmet pogodbe je lahko eno ali drugo - idealni delež v razmerju do celote ali posamezen del stavbe.
Bistvo konkurenčne klavzule je v tem, da se lahko delavcu v primeru pridobivanja določenih znanj in zvez, povezanih s poslovanjem delodajalca, za katera obstaja poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepove opravljanje konkurenčne dejavnosti. Odgovornosti za dejansko konkurenčno delovanje se ni mogoče razbremeniti z zatrjevanjem, da je do tega prišlo na pobudo nekdanjih poslovnih partnerjev tožeče stranke.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak
Tožena stranka tožniku v času ko je bil v tujini na misiji ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil tožnik upravičen na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, s katerim je tožena stranka konkretizirala vsebinsko odprt pojem "potrebnega počitka", iz drugega odstavka 53. člena ZSSloV. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012807
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - pravočasno grajanje stvarnih napak
Ugotavljanje pogodbene volje strank je dejansko vprašanje.
Za odločitev v obravnavanem primeru je nepomembno, ali je bila obveznost tožeče stranke obligacija prizadevanja ali obligacija rezultata, saj je tožeča stranka dosegla to, k čemur se je zavezala: priskrbeti finančni vir za naročnika
ZZVZZ člen 29, 29/2, 83, 85.. ZDSS-1 člen 58, 72.. OZ člen 190, 190/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - neupravičena obogatitev
Tožnica je v predmetni zadevi vložila direktno tožbo, s katero od toženega zavoda zahteva plačilo razlike nadomestila za sporno obdobje. Glede na 58. člen ZDSS-1 gre v sodno socialnih sporih za spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih oseb iz sistema socialne varnosti. Sodno varstvo je zagotovljeno proti upravnim odločbam na način in po postopku, določenim z ZDSS-1. Socialni spori se praviloma začnejo z izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte državnih organov ali zavodov. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. Če stranka pravice predhodno ne uveljavlja pri nosilcu obveznega socialnega zavarovanja, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. V kolikor bi se predmetna zadeva obravnavala izključno kot spor o plačilu razlike denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti zaradi bolezni, bi sodišče moralo tožbo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013840
OZ člen 104, 105, 105/2, 111, 111/2.
pogodba o štipendiranju - študij v tujini - čas izpolnitve - pravočasna izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - sklenitev delovnega razmerja - zaposlitev v Republiki Sloveniji - iskanje zaposlitve - dokazna ocena
Ker pravočasna izpolnitev študijskih obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe o štipendiranju, štipenditor zaradi nekajmesečne zamude roka zaključka doktorskega študija nima pravice do odstopa od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013185
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 113. ZPP člen 328, 332.
regulacijska začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - začasna določitev preživnine - nadomestitev soglasja starša - stiki v korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - največja korist otroka - dokazni standard verjetnosti - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Starša kot primarna varuha otrokovih koristi morata najti načine, s katerimi bosta čim bolj omilila posledice prenehanja njune življenjske skupnosti. Pri tem pomembno vlogo igra načelo kontinuitete. Vendar ne gre zgolj za kontinuiteto okolja, v katerem je živela družina pred njenim razpadom, ampak predvsem za kontinuiteto vzgoje in varstva ter navezanosti in pripadnosti otroka enemu ali drugemu staršu.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja - preživninsko breme - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Tako toženec kot tožničina mati pridobivata višje mesečne dohodke, kot jih prikazujeta. Oba imata namreč možnost vplivanja na prikaz svojih prihodkov, toženec kot direktor podjetja, tožničina mati pa kot samostojna podjetnica.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo prednostni pomen stroškov za preživljanje otroka pred drugimi, npr. stroški avtomobila, za kar toženec po lastnih trditvah potroši približno toliko (141 EUR) kot znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati. Pravilno je presodilo tudi nujne stroške toženčevega preživljanja in ugotovilo, da mu bo ob plačilu navedenega zneska preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje, tudi če se upošteva (le) njegovo plačo, ki izhaja iz predloženih plačilnih list.
zakonske zamudne obresti - pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.
SPZ člen 37, 105, 105/3. ZTLR člen 24, 25, 25/5. ZVEtL člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.
dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravica
Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
ZFPPIPP člen 339, 342, 342/5, 347, 347/3, 347/3-2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku - prodaja poslovnega deleža - zloraba postopka - kršitev predkupne pravice - nedopustnost tožbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - presoja ustreznosti obrazložitve odločitve - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku.
Navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki zaradi tega, ker noče ali ne more skleniti prodajne pogodbe, ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec pogodbe.
Na tožniku je bilo trditveno breme, da navede dejstva iz zavezovalnega pravnega posla pravdnih strank, na podlagi katerih je upravičen zahtevati od toženke izstavitev zemljiškoknjižne listine. Iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja, da bi obstajala obligacijska zaveza toženke, da na tožnika prenese lastninsko pravico na nepremičnini ob nastopu določenega pogoja ali roka ali določene okoliščine. Tožnik je navedel razloge, zaradi katerih ni nastopal kot kupec nepremičnine, ni pa navedel (tiste) vsebine zavezovalnega pravnega posla, ki mu daje (ob vložitvi tožbe oziroma tekom tega pravdnega postopka) upravičenje zahtevati prenos lastninske pravice. Iz njegove trditvene podlage (celo) izhaja, da naj bi bila volja pravdnih strank, da toženka ostane lastnica nepremičnine tudi po njegovi smrti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012753
OZ člen 103, 107, 131, 13/1, 132, 1012. ZPP člen 5, 339, 339/2, 3392-8.
odškodninska odgovornost bank - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - odpoved kreditne pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - pogodba kot materialno pravo - naknadna sprememba projekta - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - zamuda s plačilom - poroštvena pogodba - poroštvo - porok - ugovor neveljavnosti pogodbe - pomanjkanje elementa protipravnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja - pravica do izjave - trditvena podlaga nasprotne stranke - nevezanost sodišča na dokazni sklep - pomanjkanje vzročne zveze
Ker je tožena banka dokazala, da je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka zaradi krištve pogodbe na strani kreditojemalca, tožnica ne more uspeti z odškodninskim zahtevkom za plačilo škode, ki naj bi ji kot družbenici kreditojemalca nastala zaradi nerealizacije izgradnje objekta. Tožnica je bila porok pri kreditni pogodbi in družbenica družbe, ki je bila lastnica investitorja pri gradnji.
pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj. Dokazno breme glede izpolnitve te obveznosti je na toženki. Če bo ugotovilo, da tožnica na podlagi informacij, ki ji jih je dala toženka, ni mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF/SIT za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo moralo oceniti, ali je toženka ob sklepanju pogodbe ravnala v dobri veri in ali je podano znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Morebitna ugotovitev, da se toženka ni pogajala odprto, tako da bi tožnica vedela, da vezanost anuitete na vrednost CHF v primerjavi z domačo valuto ne služi ohranjanju vrednosti denarja, ampak vnaša v pogodbo element tveganja, in da bi vedela, kakšne so posledice tega tveganja za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo predstavljala močan indic, da njeno ravnanje ni bilo skladno z načelom vestnosti in poštenja. V prid zaključku o nepoštenem toženkinem ravnanju bi bila tudi ugotovitev, da je toženka vedela oziroma bi kot strokovnjak lahko vedela, da se tečaj lahko okrepi v taki meri, da kredit ne bo več ugoden v primerjavi s kreditom v EUR. To presojo bo moralo sodišče opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje. Pri presoji, ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali bi se (ob sklenitvi pogodbe predvidljive) posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v tožničini sferi. Nazadnje bo treba ob upoštevanju vseh okoliščin primera presoditi, ali (morebitne) ugotovitve o nepoštenem ravnanju toženke in znatno neravnotežje med pogodbenima položajema tožnikov in toženke narekujejo sklep, da je pogodba nična, in kakšne so pravne posledice take ugotovitve.