odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak
Tožena stranka tožniku v času ko je bil v tujini na misiji ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil tožnik upravičen na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, s katerim je tožena stranka konkretizirala vsebinsko odprt pojem "potrebnega počitka", iz drugega odstavka 53. člena ZSSloV. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
SPZ člen 37, 105, 105/3. ZTLR člen 24, 25, 25/5. ZVEtL člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.
dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravica
Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 239/2, 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 5.. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 1, 2, 2/2.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija - zakonske zamudne obresti
Predpisi EU ne izključujejo 24-urnega počitka za pripadnike Slovenske vojske.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso, po katerem sodišče v delovnem sporu, kot v sporu med delavcev in delodajalcev ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje). Ob plačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje postopka
S pravnomočnostjo odločitve v vzorčni zadevi je odpadel razlog za prekinitev postopka in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
zakonske zamudne obresti - zamuda - zapadlost odškodninske terjatve - čista denarna terjatev - sukcesivna škoda - odškodnina za tujo pomoč - obrestovanje odškodninske terjatve
Pri obrestovanju odškodninske terjatve, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 4. 6. 1968, nastala pa je v času od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2016, ni mogoče upoštevati pravnih stališč o obrestovanju čistih denarnih terjatev v obdobju, ko je imela obrestna mera zakonskih zamudnih obresti drugačno vlogo in pomen.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
izvrševanje kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje
Odločitev v tem sporu ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi z veljavnostjo pooblastila, ki ga je A.A. dal odvetniku B.B. za zastopanje v tem kolektivnem delovnem sporu.
zakonske zamudne obresti - pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
nerazumljiv izrek - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila
Pravnomočnost izključuje možnost uveljavljanja zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom iz pravnomočne sodbe.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
ZPIZ-2 člen 16.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/4.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 1.
lastnost zavarovanca - I. kategorija invalidnosti
Po 16. členu ZPIZ-2 so obvezno zavarovani družbeniki ali delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Ni mogoče šteti, da pritožnik ni zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 16. členu ZPIZ-2 kljub družbeništvu in poslovodstvu samo zato, ker je uživalec invalidske pokojnine v Republiki Avstriji, in ker naj bi zato imel lastnost zavarovanca pri tamkajšnjem nosilcu zavarovanja. Upokojitev v Avstriji ni dejstvo, ki bi bilo podlaga za lastnost zavarovanca. Z delom besedila 16. člena ZPIZ-2 ni mišljena pasivna lastnost zavarovanca zaradi uživanja pravic pri tujem nosilcu zavarovanja, temveč aktivna lastnost zavarovanca na pravnih temeljih iz I. poglavja ZPIZ-2, ki ureja krog zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. delavcev v delovnem razmerju (14. člen), samozaposlenih oseb (15. člen), kmetov (17. člen) itd.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja - preživninsko breme - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Tako toženec kot tožničina mati pridobivata višje mesečne dohodke, kot jih prikazujeta. Oba imata namreč možnost vplivanja na prikaz svojih prihodkov, toženec kot direktor podjetja, tožničina mati pa kot samostojna podjetnica.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo prednostni pomen stroškov za preživljanje otroka pred drugimi, npr. stroški avtomobila, za kar toženec po lastnih trditvah potroši približno toliko (141 EUR) kot znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati. Pravilno je presodilo tudi nujne stroške toženčevega preživljanja in ugotovilo, da mu bo ob plačilu navedenega zneska preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje, tudi če se upošteva (le) njegovo plačo, ki izhaja iz predloženih plačilnih list.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - svetovalni razgovor - opravičena odsotnost
Glede na to, da udeležba na pripravljalnem sestanku spornega dne po stališču pritožbenega sodišča v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predstavlja opravičljiv razlog za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, in je tožnik ta razlog zavodu sporočil s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je bil razlog za odsotnost izkazan pravočasno. Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo, odločilo, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb in prvostopenjskemu organu toženca odredilo izdajo ustreznega potrdila.
Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
krivdna odškodninska odgovornost - škodni dogodek - zavarovalni primer - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna predvidljivost škodne posledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.
Kdorkoli od etažnih lastnikov, ki niso nujni sosporniki, je kot materialnopravni upravičenec aktivno legitimiran, da od upravnika zahteva prenos sredstev, ki jih etažni lastniki prejemajo z oddajanjem skupnega dela stavbe, na novega upravnika oziroma na poseben fiduciarni račun novega upravnika. Namen predaje poslov, dokumentacije in sredstev med novim in starim upravnikom je v nemotenem upravljanju večstanovanjske stavbe. Tožniki torej delujejo v korist vseh etažnih lastnikov.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Tožena stranka je ugotovila razlog za izredno odpoved že dne 15. 12. 2015, ko je z dopisom na policijski postaji priglasila premoženjskopravni zahtevek kot oškodovanka v kaznivem dejanju, ki se očita tožnici. V konkretnem primeru je tako bil zamujen 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi, saj je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 7. 4. 2016.
Tožena stranka bi morala izvesti postopek izredne odpovedi, saj bolniški stalež ne more biti razlog za podaljšanje subjektivnega roka za podajo odpovedi.
ZDR-1 člen 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih (2002) člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - kaznivo dejanje goljufije - naklep - huda malomarnost - povračilo stroškov - obveščanje delodajalca
Na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje in sicer, da tožnik ni niti pomislil na to, da bi toženo stranko obvestil, da se na delo vozi z drugega naslova, kot ga je navedel toženi stranki, ter bi toženo stranko o tem obvestil, če bi se vozil dlje časa, ni bil ugotovljen tožnikov goljufivi namen (že) v začetku julija 2014 (ko naj bi se pričela renovacija hiše), da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški za sporno relacijo. Zato kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podana. Ugotovitev sodišča prve stopnje izključuje tudi naklep, s katerim naj bi tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v ravnanju tožnika podana (vsaj) huda malomarnost glede hujšega kršenja pogodbenih in zakonskih pravic iz delovnega razmerja.
Ker je pravilno ugotovljeno, da se tožnik v obravnavanem obdobju ni vozil na delo in z dela iz Kamnika, temveč, da je živel v Ljubljani, od koder je tudi prihajal na delo, je ugotovljeno, da je tožnik huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 110. člena ZDR-1.