krivdna odškodninska odgovornost - škodni dogodek - zavarovalni primer - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna predvidljivost škodne posledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013840
OZ člen 104, 105, 105/2, 111, 111/2.
pogodba o štipendiranju - študij v tujini - čas izpolnitve - pravočasna izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - sklenitev delovnega razmerja - zaposlitev v Republiki Sloveniji - iskanje zaposlitve - dokazna ocena
Ker pravočasna izpolnitev študijskih obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe o štipendiranju, štipenditor zaradi nekajmesečne zamude roka zaključka doktorskega študija nima pravice do odstopa od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013185
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 113. ZPP člen 328, 332.
regulacijska začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - začasna določitev preživnine - nadomestitev soglasja starša - stiki v korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - največja korist otroka - dokazni standard verjetnosti - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Starša kot primarna varuha otrokovih koristi morata najti načine, s katerimi bosta čim bolj omilila posledice prenehanja njune življenjske skupnosti. Pri tem pomembno vlogo igra načelo kontinuitete. Vendar ne gre zgolj za kontinuiteto okolja, v katerem je živela družina pred njenim razpadom, ampak predvsem za kontinuiteto vzgoje in varstva ter navezanosti in pripadnosti otroka enemu ali drugemu staršu.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - pogodbena volja strank
Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožniku ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa te ponudbe tožnik ne bi sprejel, to ne bi vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju dejanskega delovnega razmerja med strankama zaradi obstoja elementov delovnega razmerja. Volja strank pri ugotovitvi dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja ni odločilna.
Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejstvo, da ni imel enakih pravic in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri toženi stranki, pa na pravilnost te ugotovitve ne vpliva.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32/1. OZ-UPB1 člen 132, 168/1, 239/2, 243/1. ZPP-UPB2 člen 286.b.
škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - mednarodni cestni prevoz - stojnina - zastaralni rok za vložitev tožbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo tudi na uporabo določb Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR Konvencija). Pravica do vložitve tožbe v zvezi s prevozi po tej Konvenciji zastara v enem letu, pri čemer pa začne v konkretnem primeru glede v pobot uveljavljenih stojnin teči zastaralni rok po izteku treh mesecev od dneva, ko je bila sklenjena prevozna pogodba (prvi odstavek 32. člena CMR Konvencije). V konkretnem primeru so bile sporne prevozne pogodbe sklenjene v mesecu novembru 2015, tožena stranka pa je sodno uveljavljala v pobot sporno terjatev iz naslova stojnin že 22.12.2016, torej znotraj enoletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 32. člena CMR Konvencije.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
SPZ člen 37, 105, 105/3. ZTLR člen 24, 25, 25/5. ZVEtL člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.
dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravica
Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje postopka
S pravnomočnostjo odločitve v vzorčni zadevi je odpadel razlog za prekinitev postopka in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012909
ZPP člen 29. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 12.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - razmerje z mednarodnim elementom - sedež in prebivališče pravdnih strank - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - odločanje o sporu o pristojnosti - pravna podlaga - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlogi za bivanje v Sloveniji - začasno bivanje v tuji državi - otrokovo običajno prebivališče - navezne okoliščine - razlaga pojma - najtesnejša povezanost
Ob upoštevanju razlogov za bivanje otrok v Nemčiji in njune povezanosti z materjo, je pretehtala odločitev, da je običajno prebivališče otrok v Sloveniji.
ZPIZ-2 člen 16.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/4.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 1.
lastnost zavarovanca - I. kategorija invalidnosti
Po 16. členu ZPIZ-2 so obvezno zavarovani družbeniki ali delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Ni mogoče šteti, da pritožnik ni zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 16. členu ZPIZ-2 kljub družbeništvu in poslovodstvu samo zato, ker je uživalec invalidske pokojnine v Republiki Avstriji, in ker naj bi zato imel lastnost zavarovanca pri tamkajšnjem nosilcu zavarovanja. Upokojitev v Avstriji ni dejstvo, ki bi bilo podlaga za lastnost zavarovanca. Z delom besedila 16. člena ZPIZ-2 ni mišljena pasivna lastnost zavarovanca zaradi uživanja pravic pri tujem nosilcu zavarovanja, temveč aktivna lastnost zavarovanca na pravnih temeljih iz I. poglavja ZPIZ-2, ki ureja krog zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. delavcev v delovnem razmerju (14. člen), samozaposlenih oseb (15. člen), kmetov (17. člen) itd.
ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 239/2, 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 5.. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 1, 2, 2/2.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija - zakonske zamudne obresti
Predpisi EU ne izključujejo 24-urnega počitka za pripadnike Slovenske vojske.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso, po katerem sodišče v delovnem sporu, kot v sporu med delavcev in delodajalcev ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje). Ob plačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZZVZZ člen 29, 29/2, 83, 85.. ZDSS-1 člen 58, 72.. OZ člen 190, 190/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - neupravičena obogatitev
Tožnica je v predmetni zadevi vložila direktno tožbo, s katero od toženega zavoda zahteva plačilo razlike nadomestila za sporno obdobje. Glede na 58. člen ZDSS-1 gre v sodno socialnih sporih za spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih oseb iz sistema socialne varnosti. Sodno varstvo je zagotovljeno proti upravnim odločbam na način in po postopku, določenim z ZDSS-1. Socialni spori se praviloma začnejo z izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte državnih organov ali zavodov. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. Če stranka pravice predhodno ne uveljavlja pri nosilcu obveznega socialnega zavarovanja, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. V kolikor bi se predmetna zadeva obravnavala izključno kot spor o plačilu razlike denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti zaradi bolezni, bi sodišče moralo tožbo zavreči.
znižanje preživnine - preživninske potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninska zmožnost staršev - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi navedene določbe je zato dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, je mogoč s tem, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine.
rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - obnova postopka
Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka je pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je tožena stranka izvedela za možnost vložitve predloga.
zakonske zamudne obresti - zamuda - zapadlost odškodninske terjatve - čista denarna terjatev - sukcesivna škoda - odškodnina za tujo pomoč - obrestovanje odškodninske terjatve
Pri obrestovanju odškodninske terjatve, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 4. 6. 1968, nastala pa je v času od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2016, ni mogoče upoštevati pravnih stališč o obrestovanju čistih denarnih terjatev v obdobju, ko je imela obrestna mera zakonskih zamudnih obresti drugačno vlogo in pomen.
določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - močnejša pravica - predlagatelj postopka - država - ekonomska korist - etažno stanovanje - bivanje v stanovanju - lastnik stanovanja
Ob tehtanju ustavnih pravic je sodišče prve stopnje z določitvijo nujne poti s prehodom čez stanovanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno poseglo v njegovo pravico do zasebnosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena. Določbe 88. člena SPZ v konkretnem primeru ni mohoče uporabiti.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013141
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 3. ZPSPP člen 15. ZPP člen 251, 251/1.
pogodba o najemu poslovnega prostora - preureditev prostorov - pogodbena volja strank - soglasje lastnika za poseg - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitev
Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka dala tožeči stranki svoje pisno soglasje za preureditev enega prostora v več prostorov s sanitarijami že s samo sklenitvijo pisne Pogodbe, so logični in prepričljivi. Če ji predelave enega v več prostorov s sanitarijami v pisni Pogodbi ne bi dovolila, si v isti Pogodbi ne bi mogla izgovoriti pravice, da ostane izključna lastnica predelanih prostorov.
Iz razlogov izpodbijanega dela sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo uporabo materialno pravne podlage za vrnitev vlaganj na podlagi določb ZPSPP, ker je ugotovilo, da sta se glede vlaganj pravdni stranki dogovorili drugače kot izhaja iz 15. člena tega zakona. Ugotovilo je, da se je tožeča stranka s Pogodbo zavezala opraviti vlaganja v preureditev poslovnega prostora tožene stranke v gostinski lokal in da se pogodbeni stranki s Pogodbo nista dogovorili, da bo vse stroške na koncu krila tožena stranka. Ugotovitve navedenih dejstev tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato po materialnem pravu na podlagi Pogodbe nima pravice zahtevati plačila tržne vrednosti vlaganj v nepremičnino in opremo lokala.
Če določene opreme in inštalacij ni mogoče odstraniti brez poškodovanja prostora, to še ne pomeni, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti in za njih plačati. Ker je tožeča stranka pristala na dogovor, da bo po zaključenem najemu vrnila prostore v takem stanju kot jih je prejela, pomeni, da navedene stvari iz prostora lahko odmontira, z demontažo poškodovane prostore pa mora na svoje stroške popraviti.