Po pravni teoriji lahko o (splošnem) povratku govorimo že takrat, kadar je storilec kaznivega dejanja, ki ga sodišče sodi, že bil obsojen zaradi kakršnegakoli kaznivega dejanja. KZ-1 pa v tretjem odstavku 49. člena določa povratek kot okoliščino, pomembno za odmero kazni. Ne glede na to, ali gre v konkretnem primeru za povratek v smislu te zakonske določbe, je to, da je tožnik storil več kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, pri odločanju o pogojnem odpustu mogoče oziroma treba upoštevati. Glede na večje število in naravo izvršenih kaznivih dejanj, tožnikova stabilnost na prostosti v obdobju od začetka koriščenja zunajzavodskih ugodnosti oktobra 2015 do sprejema izpodbijane odločitve še ni bila preverjena v zadostni meri.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - kaznivo dejanje - zadostna sredstva za preživljanje
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 ni potrebno, da bi moral biti tujec obsojen za kaznivo dejanje oziroma spoznan za odgovornega za prekršek, saj ZTuj-2 v tem delu postavlja strožja merila. Glede na samo naravo dejanja ter čas trajanja pripora ter glede na to, da so bili priporni razlogi v zvezi s priporom tožeče stranke večkrat preizkušeni, s tem pa tudi preverjena največja verjetnost, da je tožeča stranka storila očitno kaznivo dejanje, po mnenju sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
Za izpolnjevanja pogoja sredstev za preživljanje, se lahko upošteva le izjava staršev, če so otroka dolžni preživljati.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - trditvena podlaga tožbe - pavšalne navedbe - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Tožnica v tožbi ni navedla drugih navedb, zato sodišče nima podlage za kaj drugega kot za ugotovitev, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla jasne, določne in logične razloge za svojo odločitev ter se pri tem sklicevala na ustrezno pravno podlago. Kolikor tožnica z nadaljnjimi razlogi, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi, uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Uredbe o DPN, sodišče ugotavlja, da se je toženka do vsebinsko enakih navedb že opredelila tako v izpodbijani, kot v drugostopenjski odločbi, sodišče pa to obrazložitev v celoti sprejema.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje stečajnega dolžnika
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno pojasnila, da tožniku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni dopustno dodeliti brezplačne pravne pomoči, saj to ZFPPIPP prepoveduje.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes stranskega udeleženca
Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V vsakem primeru se mora zahteva za stransko udeležbo opirati na konkretno pravico, ki izhaja iz zakona ali drugega predpisa, ki ga je treba uporabiti pri odločanju o zadevi.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve - poprava podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - poprava napak - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o štipendiranju - razpisni pogoj - štipendija za študijski obisk v tujini
Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka tožnice ni seznanila niti s tem, da je stranka v postopku. Postopek je namreč pričela voditi proti njenemu očetu in ga kot lastnika dela nadstreška in vozila, ki je bil parkiran pod njim, tudi vabila na razgovor, iz povratnice pa je mogoče sklepati, da mu je bilo vabilo tudi vročeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja - skrajšani postopek - poseben ugotovitveni postopek
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, po kateri se ta postopek razlikuje od rednega ugotovitvenega postopka, je, da za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku, kot npr. zaslišanja prič, dokazovanja z izvedenci ali ogleda.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - upravni spor - tožbena novota
Tožnica šele v tožbi prvič navaja, da obravnavana zemljišča nimajo možnosti priključitve na plinsko omrežje in da naj bi bila zato izpodbijana odločba v tem delu nepravilna. Ker je (kot že pojasnjeno) iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe razvidno, da je bila pri obračunu NUSZ upoštevana tudi postavka za opremljenost zemljišč s plinovodom, in je zato imela tožnica možnost, da to zatrjevano nepravilnost uveljavlja že v pritožbi, pa tega ni storila, je takšen tožbeni očitek nedovoljena tožbena novota.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - fizična oseba
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti.
upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - fizična oseba
Sodišče stališče tožene stranke, da je tožnik vložil tožbo kot nosilec profitne dejavnosti, odvetnik, kar utemeljuje s podatki iz prometnega dovoljenja vozila, v katerem je kot uporabnik vozila naveden tožnik kot odvetnik, zaradi česar v tem svojstvu ne more biti upravičenec do BPP, ocenjuje kot pravno zmotno.
ZKme-1 člen 157. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2015) člen 13, 13-11, 127b, 127b/2.
V zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, zato je odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva, utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. člena ZKme-1.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje, v katerem prosilec živi
Na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki se je začel uporabljati 1. 2. 2017, se je spremenila določba 18. člena ZUPJS, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Povedano drugače to pomeni, da tožeča stranka materialni (finančni) pogoj izpolnjuje, saj vrednost stanovanjske hiše, katere solastnica je, ne dosega 120.000 EUR, izpolnjuje pa tudi ostale predpisane pogoje (v hiši živi in tam ima prijavljeno tudi stalno prebivališče).
okoljevarstveno dovoljenje - odvzem dovoljenja - ravnanje z odpadki - obdelava odpadkov - dokazni postopek - ničnost odločbe - glavna obravnava
Upravni organ, ki odloča o predlogu za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, ne more presojati vsebine oziroma zakonitosti izdane inšpekcijske odločbe, pa tudi ne ugotovitve, da le-ta ni bila realizirana. Tako se izkaže subsidiaren predlog tožeče stranke, ki se nanaša na presojo ustavnosti in zakonitosti, kot neutemeljen, saj je stališče sodišča, da je potrebno pri sprejemu odločitve na podlagi predloga drugega organa opraviti ustrezno presojo njegove utemeljenosti v smislu izpolnjevanja pogojev, določenih v ustreznem predpisu.
Tožeča stranka je sicer predlagala opravo glavne obravnave, vendar ni z ničemer zadostno utemeljila in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba dokazov pripeljala do drugačne odločitve, pri tem pa ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ampak je sporna le ocena teh dokazov, zato je sodišče odločilo na seji senata.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - etažno stanovanje
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.