TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Piran, št. 351-197/2015-43 z dne 11. 12. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva družbe A. d.o.o., Portorož, za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Tožnik sicer pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje s splošnim sklicevanjem na določbe SPZ ne more utemeljiti. Lahko pa - ob neprerekani okoliščini, razvidni iz izpodbijane odločbe, predloženih spisov zadeve in vlog v tem sporu - da je lastnik obravnavani gradnji sosednje nepremičnine, na kateri ima stanovanjsko hišo, v kateri stalno prebiva - uveljavlja ugovore, ki se navezujejo na tiste določbe materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in ki poleg javnega varujejo tudi tožnikov zasebni interes.

Prvostopenjski organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožnikovih pripomb pomanjkljivo opredelil. Katere in zakaj ocenjuje kot nepomembne, ni niti na kratko obrazložil. Tudi do tistih pripomb, ki jih je štel kot relevantne, se je zelo skopo izrekel. Bistveno pomanjkljivi so predvsem razlogi, ki se nanašajo na ugovor, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, ker ne gre za legalno zgrajen objekt, in s tega vidika dovolj konkretno podane tožnikove navedbe (razvidne tudi iz tožbe), da višinski gabariti po izpodbijanem gradbenem dovoljenju pomembno presegajo tiste, ki so bili predhodno dovoljeni. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je mogoče izdati le, ko gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ali sploh gre za rekonstrukcijo, ni pravno relevantno, kakšen objekt je (bil) dejansko zgrajen, ampak kakšna gradnja je bila predhodno dovoljena.

Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 je oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. In takšne (to je praviloma listinske) dokaze, ki ustrezajo naravi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise. Tega bremena ne more preložiti na organ ali drugo stranko postopka (investitorja).

Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ZGO-1, ki je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v drugem odstavku 3. člena pa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor lahko začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pri čemer pa je izrecno navedeno, da to lahko stori na lastno odgovornost. Tako je bilo odločeno tudi v III. točki izreka izpodbijanega dovoljenja. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve po ZGO-1 in izreka izpodbijane odločbe po presoji sodišča ni podlage, da bi v tem sporu uporabilo drugi odstavek 64. člena ZUS-1 in zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, kot tudi ne podlage, da bi izpodbijano odločbo razveljavilo.