CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00090077
ZPP člen 8, 125a, 125a/4, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZJU člen 61, 62, 63. ZDR-1 člen 6, 24, 197, 200, 200/5.
neizbrani kandidat - odškodnina - diskriminacija na podlagi starosti - zaslišanje pravdne stranke - dokaz - ocena dokaza - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila.
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi diskriminacije pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen v zvezi s 6. členom ZDR-1).
Zaslišanje stranke je tudi dokaz (257. člen ZPP), ki je tako kot ostali dokazi podvržen dokazni presoji sodišča (8. člen ZPP). Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpovedi direktorice ne bi smelo šteti kot verodostojne, ker je bila ta zaslišana kot stranka. Drugih razlogov, zakaj naj njena izpoved ne bi bila verodostojna, pa pritožba ne navaja.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 32. ZDR-1 člen 85, 85/1, 217, 217/1, 217/1-15.
pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - kolektivna pogodba dejavnosti - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - postopkovna kršitev - prekršek
Dejstvo, da Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije predvideva plačilo pogodbene kazni le v primeru neutemeljenosti odpovedanega razloga, ne pa tudi v primeru postopkovnih kršitev, ne more vplivati na odločitev v tem sporu, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je bolje obravnavan delodajalec, ki delavcu ne poda opozorila pred odpovedjo. Gre za dogovor med delodajalci in reprezentativnimi sindikati, v katerih primerih se bo plačala pogodbena kazen, če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vse delodajalce pa zavezujejo določbe ZDR-1, ki določajo, v katerih primerih in na kakšen način se lahko odpove pogodba o zaposlitvi.
invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - omejitev - stvarna razbremenitev - preostala delovna zmožnost - časovna razbremenitev
Izvedenka se je argumentirano opredelila tako do bolezenskega stanja na hrbtenici, ki je bilo zdravljeno z operacijo in zahteva stvarne razbremenitve. Kot drugo okvaro zdravstvenega stanja pa je opredelila sladkorno bolezen, ki zahteva dodatni razbremenitvi "ne na višini/ali lestvah in le v dnevnih izmenah". Ob skupni oceni tožnikove preostale delovne zmožnosti, je izvedenka upoštevala vse zdravstvene okvare in učinkovanje obeh skupaj ter podala celovito oceno tožnikove delazmožnosti. Zgolj zaradi preglednosti je izvid in mnenje oblikovan strukturirano, iz ocene pa je razvidna njena celovita presoja. Vsak posameznik je svoja celota in kriteriji za razmejitev ne morejo biti določno opredeljeni, zato gre pri ugotovitvi invalidnosti vedno za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe kot celote.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - varstvo starejšega delavca - soglasje delavca - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Odpoved je nezakonita že zaradi neupoštevanja zakonskih določb o varstvu delavcev pred upokojitvijo, zato se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi trditvami, s katerimi je tožnik izpodbijal odpoved (pravilnost vročitve, skladnost odpovedi s sporazumom o prevzemu delavcev, resničnost poslovnega razloga). Presoja navedenih trditev ne bi mogla vplivati niti na drugačno odmero denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
datum nastanka invalidnosti - popolna nezmožnost za delo - dopolnjena pokojninska doba - gostota pokojninske dobe - pravica do invalidske pokojnine - invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Datum nastanka invalidnosti je v povezavi z izpolnitvijo pogoja dopolnjene pokojninske dobe po določbi 2. alineje 42. člena ZPIZ-2, odločilen za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za določitev datuma nastanka popolne nezmožnosti za delo je ključna bolnišnična obravnava v letu 2023, saj je bila tedaj podana diagnostična ocena ob izjemno utrjeni izločitvi tožnika iz življenjskih tokov ter upadu splošne in kognitivne funkcionalnosti.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - bolniška odsotnost delavca - poslovni razlog
Kriteriji, po katerih je toženka spremljala poskusno delo tožnika, so bili samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Ker jih po oceni toženke ni dosegel, mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Drži, da so našteti kriteriji lahko tudi podlaga presoji odpovednega razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,1 vendar to ne pomeni, da je odpovedni razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela mogoče vsebinsko enačiti z odpovednim razlogom nesposobnosti, za kar se dejansko zavzema pritožba.
Če bi delavca, kateremu je bila pogodba odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zakonodajalec nameraval glede pravic, povezanih z odpovedjo, izenačiti z delavcem, ki mu je bila pogodba odpovedana zaradi poslovnega razloga, bi to storil na način, kot je npr. za invalide, glede katerih je v drugem odstavku 116. člena ZDR-1 določil, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi invalidnosti in zaradi poslovnega razloga glede pravic, ki niso drugače urejene in glede posebnega varstva pred odpovedjo, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Podaljšanje delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni določeno za primer odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
poškodba pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - neupoštevanje navodil delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - čiščenje stroja med obratovanjem
Ključno je, ali je tožnik vedel, da mora pred posegom v stroj slednjega ustaviti in kako se ga ustavi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z navedenim seznanjen, zato je utemeljeno zavrnilo vse ostale dokazne predloge, ki so se nanašali na usposobljenost tožnika kot nepotrebne. Tožnik je predlagal, da prva toženka predloži pisne izpitne pole, s čimer je želel dokazati, da je izpit potekal v slovenskem jeziku, zaradi česar naj ne bi bil ustrezno usposobljen za varno delo. Ker je tožnik sam izpovedal, da je dovolj razumel slovenščino za opravljanje dela, ni bilo potrebno, da bi usposabljanje iz varstva pri delu potekalo s pomočjo tolmača.
Ker je zdravnik medicine dela ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela, predložitev izjave o oceni tveganja za ugotovitev posebnih zdravstvenih zahtev ni bila potrebna.
Tudi če bi se stroj za izdelavo betonskih cevi štel za nevarno stvar, pa je odgovornost prve toženke (in s tem druge toženke) v celoti izključena na podlagi prvega odstavka 153. člena OZ. Pri prvi toženki ni bila vzpostavljena niti dopuščena praksa čiščenja tekočega traku stroja za izdelavo betonskih cevi med obratovanjem stroja. To je bilo prepovedano, s čimer so bili seznanjeni vsi zaposleni, tudi tožnik. Prva toženka tako ni mogla pričakovati, da bo tožnik splezal po lestvi na višino treh metrov in pričel s čiščenjem tekočega traku ne da bi predhodno stroj ustavil in se prepričal, da je stroj ustavljen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - izračun prikrajšanja - dokazno breme - nadomestilo plače
Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00090507
ZDSS-1 člen 82, 82/1. ZPIZ-2 člen 63, 181. URS člen 22.
pravica do izjave - mnenje invalidske komisije - pritožba v upravnem postopku - pravica do enakega varstva pravic
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno izpodbijani odločbi toženca odpraviti, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o mnenjih invalidskih komisij (IK) I. in II. stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upošteval toženec. Z izvedenskim mnenjem IK I. stopnje je bil tožnik seznanjen v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in je lahko nanj podal pripombe že v pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo. Tožnik je lahko pravico do izjave v predsodnem postopku uresničil tudi ob osebnem pregledu pri IK II. stopnje. V pritožbeni fazi mu je bila pravica do izjave zagotovljena že z vložitvijo pritožbe. Bistveno pa je, da je bila tožniku pravica do izjave omogočena v sodnem postopku.
pokojninska doba - dokazovanje - starostna pokojnina
Glede na neprepričljivo izpoved tožnika (tožnik ni pojasnil, kdaj naj bi delal v Nemčiji), nadalje, da glede pokojninske dobe ni predložil nobenega pisnega dokaza in pa glede na potrdilo nemškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katerega izhaja, da tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pokojninske dobe v Nemčiji.
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je že bila obravnavana v predsodnih postopkih, ki so se končali s pravnomočnima odločbama. Z njima je bila zahteva za priznanje sorazmernega dela pokojnine v obeh postopkih zavrnjena. Postopka sta bila vodena na podlagi zahteve bosanskohercegovskega nosilca zavarovanja za odmero v skladu s 37. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08 - Mp10/08). Z izpodbijano sodbo je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, saj je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP toženec med drugim dolžan zahtevo zavreči, če je bila o isti stvari že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
DZ člen 262, 295. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
pravdna sposobnost - preverjanje po uradni dolžnosti - odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP
S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.
ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 4, 5/2, 61, 61/1, 62, 62/6. ZPP člen 337, 337/1, 358, 358-2, 358-5. ZDSS-1 člen 41, 41/5. Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 4.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - formalni delodajalec - sodba SEU - prikrajšanje pri plači - pojem delodajalca - stroški postopka - prejemki iz delovnega razmerja
Zaradi zlorabe poslovnega modela je toženka odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev.
stroški postopka - potrebni stroški - prošnja za preklic naroka
Dopis, za katerega je sodišče priznalo 20 točk, ne predstavlja vloge, ki jo mora sodišče vročati nasprotni stranki in za katero mora stroške nositi toženec. Gre za prošnjo za preklic in preložitev naroka, ki tožencu ni bila vročena.
ZPIZ-2 člen 66, 126. ZUP člen 225, 225/1. ZDSS-1 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - pravnomočna upravna odločba - vzrok za invalidnost - poslabšanje invalidnosti - načelo materialne resnice - krajši delovni čas - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev
Ker postane materialno pravnomočna le odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), ne more biti ovira, da se ob uveljavitvi novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti, za naprej ne opredeli drugače. Cilj zakonske ureditve je presoja vsebinske pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici ali obveznosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo spreminjati vzroka invalidnosti, ki je bil pravnomočno ugotovljen v predhodnih odločbah za naprej, neutemeljen.
ZSVarPre člen 4, 4/1, 4/2, 8, 31, 31/1, 31/1-2, 31/3. ZUPJS člen 29, 30, 30/1. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-2, 23, 23-2, 23-3, 23-4, 23-5, 23-6, 24, 24/2. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 50, 50/5. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/2. URS člen 120, 120/2.
denarna socialna pomoč - odločanje po prostem preudarku - pripor - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Pri odločanju o priznanju pravice je potrebno izhajati iz 2. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre v zvezi s tretjim odstavkom navedenega člena, kjer je določeno, da v primeru odločanja o nedodelitvi ali dodelitvi denarne socialne pomoči v nižjem znesku, CSD upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini, odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 81, 81/5. ZPIZ-2 člen 4, 4/1. URS člen 22.
zavrženje tožbe - smrt stranke - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - neprenosljiva osebna pravica - nepodedljive pravice - vdovska pokojnina
Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki pa je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Čeprav je dedovanje univerzalno nasledstvo, pa ne pomeni, da preidejo na dediče prav vse sestavine premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso prenosljive ali so vezana na življenje zapustnika, se ne morejo dedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ZPIZ-2 ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca. Po smrti tožeče stranke nihče nima procesnega upravičenja za ta spor, upoštevaje 63. člen ZDSS-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP zavrglo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - kvalificirana protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja
Za ugotovitev protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca ne zadostuje pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, s katero je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi morala izkazati t. i. kvalificirano protipravnost, tj. da ravnanje toženke predstavlja zlorabo instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR-1. Iz navedene sodbe ne izhaja, da bi šlo za tak primer, tudi sicer pa sodišče v tem odškodninskem sporu ni vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu, čeprav so nekatera dejstva odločilna v obeh zadevah.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZDSS-1 člen 38. ZPP člen 154, 154/2.
poškodba pri delu - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - odškodnina za nepremožensko škodo - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba višine odškodnine
Tožnik v samem škodnem dogodku poškodbe hrbtenice ni utrpel, je pa bil ta dogodek sprožilni moment za nastanek kroničnih bolečin v ledvenem delu tožnikove hrbtenice. Tožnik je imel skrito deformacijo, in sicer stabilno spondilozo, ki se je pri tem dogodku aktivirala, saj tožnik pred tem ni imel težav s hrbtenico. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med bolečinami in škodnim dogodkom vzročna zveza ter uporabilo teorijo jajčne lupine, ki jo utemeljuje pravna teorija in ji sledi ustaljena sodna praksa.
ugovor zoper začasno odredbo - sklep o izvršbi - odločanje o pravnem sredstvu
Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.