CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013673
ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3, 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 125, 125/1, 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1, 587. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustna pritožbena novota - gola pritožba - najemna pogodba - grob - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - najemnina - zamuda dolžnika - zakonite zamudne obresti - ugovor delne izpolnitve - ugovori v izvršilnem postopku
Pritožnik s pritožbenimi navedbami o dne 26. 10. 2017 izvedenem plačilu 103,92 EUR podaja ugovor (delne) izpolnitve, ki bi, če bi bil podan pravočasno, lahko imel za posledico ukinitev oziroma prenehanje tožnikove pravice terjati plačilo. Vendar s takim ugovorom v tem postopku ne more uspeti. Pritožbeno sodišče ga namreč ne more upoštevati iz dveh razlogov. Prvič zato, ker na ta način pritožnik izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je obravnavani, ni dovoljeni pritožbeni razlog. Drugič zato, ker bi ga moral toženec za uspeh v pravdi navajati že pred sodiščem prve stopnje.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-18, 10, 11, 11/5. ZPP člen 105a, 496, 496/1.
spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - neskladnost zakona z ustavo - gospodarska družba
Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije. Kapitalska družba ima večje poznavanje pravdnega postopka in tudi večjo sposobnost, že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (prvi odstavek 496. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse sploh smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku; v sodbi s polno obrazložitvijo se ne more več spremeniti. 22. člen Ustave Republike Slovenije, kot specialna, na enakost v sodnih postopkih nanašajoča se določba o enakopravnosti pred zakonom, po prepričanju pritožbenega sodišča torej ni kršena.
Fikcija umika predloga za izdajo začasne odredbe in ustavitev postopka zavarovanja je nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse oziroma pri zapisu sklicne številke na plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00014430
ZPP člen 151, 443, 443/1, 458, 458/2. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58. ZDavP-2 člen 389. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - pisna oblika - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - ustna oblika - ustno podaljšanje najemne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konkludentno ravnanje - predpravdni stroški - stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za sestavo vloge - predlog za preklic naroka - nagrada odvetnika za druge vloge - urnina - odsotnost iz pisarne - kilometrina
Veljavna je tudi zgolj v ustni obliki (ali s konkludentnimi dejanji) sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana (58. člen OZ).
Predlog za preklic naroka ni vloga, ki bi imela kakršenkoli vsebinski pomen za postopek oziroma odločitev v zadevi, ampak zgolj prošnja stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani, oprava procesnega dejanja preloži. To pa očitno ne sodi v okvir dejanj (vlog) predvidenih v tarifni številki 19/4 Odvetniške tarife.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - oprostilna kazenska sodba - generalna klavzula - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Le pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo pomeni oviro za odpust obveznosti, vendar pa je sodišče prve stopnje (ne glede na oprostilno sodbo) pravilno presojalo tudi, ali je morda upnikov ugovor utemeljen na generalni klavzuli, ta pa opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, ki je v nasprotju z namenom odpusta.
postopek v sporu majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - identično dejansko stanje
Če sodišče v sporih majhne vrednosti ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala, lahko odloči brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00013503
ZST-1 člen 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - več zavezancev za plačilo sodne takse - taksna obveznost dveh ali več oseb - plačilo sodne takse v celoti - delno plačilo sodne takse - materialno sosporništvo na aktivni strani - aktivno formalno sosporništvo - oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - procesno dejanje - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - osebna veljavnost - osnovni znesek minimalnega dohodka
Sklep o oprostitvi, odlogu oz. obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Če izroči vlogo več oseb skupaj ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
Tožniki so soupravičenci in sozavezanci iz istega materialnopravnega razmerja, glede katerega zahtevajo ugotovitev ničnosti. Gre za materialne sospornike, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je o oprostitvi plačila sodne takse tretje toženke odločilo glede na celotno višino sodne takse, pravilno, prav tako odločitev, da mora v neoproščenem delu sodno takso poravnati.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge
Pritožnikova vloga je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje opozarjala na spremenjene okoliščine in povečane pritožnikove življenjske stroške zaradi pogojnega odpusta. Podatkov in izjav, zahtevanih v 12. in 12.a členu ZST-1, v njej ni bilo. Zato ga je sodišče pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge. Povzelo je relevantne zakonske določbe o tem, kaj vse mora vloga vsebovati. S tem je bilo pritožniku pojasnjeno, kako mora vlogo dopolniti. Hkrati je bil obveščen na posledice, če v postavljenem roku ne bo upošteval navodil sodišča. Ker se na pozivni sklep ni odzval z dopolnitvijo vloge, česar pritožnik ne graja, je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov predlog ostal nepoln in neprimeren za obravnavo, pravilna.
ZPP člen 108, 108/4, 139b, 139b/4, 142, 142/2, 212. ZST-1 člen 12.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - sprememba naslova stranke - vročanje sodnih pisanj - navadna vročitev - poštni predal - vročanje v poštni predal - vročilnica - fikcija vročitve - zavrženje predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada računa
Za pozivni sklep na dopolnitev predloga iz 12. člena ZST-1 ne velja določba 142. člena ZPP, ki ureja postopanje ob osebni vročitvi.
Iz navedbe tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja njene dejavnosti. Iz te navedbe izhaja le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar pa ne pomeni, da jih sploh nima. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.
ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - verižni pobot - vtoževana terjatev - vrstni red vračunavanja - izjava o vračunavanju - obvestilo upniku
Dokument „Specifikacija zapiranja faktur na dan 7. 4. 2015“ ne pomeni izjave v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Ni namreč dovolj le, da dolžnik tako izjavo poda (v svojih knjigovodskih listinah, kar predstavlja prej omenjena specifikacija), temveč jo mora tudi sporočiti upniku. Tega pa toženka ni niti trdila, niti izkazala. In v tem smislu je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da ni razvidno, komu je ta specifikacija sploh namenjena (poleg tega da nima ne glave, ne datuma sestave, niti ni jasno razvidno, kdo ga je sestavil), in da morala toženka to izjavo predložiti hkrati s podpisanim predlogom večstranskega pobota.
ZPP člen 245, 245/2, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 44.
dokazovanje z izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - stroški izvedenskega dela - pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Po določilu 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ima izvedenec, ki je zaposlen, na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja izvedenskega oziroma cenilskega dela porabi za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec to nadomestilo plače izplača, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi obračuni o višini plače izvedenca in o izplačanem nadomestilu.
že pravnomočno razsojena stvar - ponovna odmera - izvedenina - ponovna odločitev o isti stvari - odredba sodišča - izvedba prehodnega postopka
Sodišče prve stopnje je odločilo o že pravnomočno dosojenem izgubljenem zaslužku izvedenca in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Točka II. izpodbijanega sklepa služi le izvedbi pravnomočne odločitve o plačilu izgubljenega zaslužka izvedencu. Dejansko gre za odredbo sodišča, zoper te pa stranke postopka nimajo pravnega sredstva.
ocena delovne uspešnosti - preizkus ocene dela - sodno varstvo
V konkretnem primeru je bil tožnik s svojo oceno seznanjen 27. 1. 2016 in zoper njo ni v roku 8 delovnih dni zahteval preizkusa pred komisijo (prvi odstavek 17.a člena ZSPJS). Zato je le-ta postala dokončna in pravnomočna in tudi v tem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je bil za leto 2015 napačno ocenjen. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek iz tega razloga pravilno zavrnilo, saj tožnik ni izpolnil procesnih predpostavk.
ZPP člen 151, 152. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - pogojna terjatev - vsebina prijave terjatve - čas nastanka terjatve - čas nastanka stroškov - prijava pogojne terjatve - prenehanje terjatve
Za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka je odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo povračilo. Povedano drugače: ni bistveno, kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali.
Tožeči stranki so stroški postopka nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, negotovo je bilo le, kakšna bo odmera stroškov s strani sodišča. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijaviti kot pogojno terjatev v splošnem roku za prijavo terjatve, saj ne gre za strošek, ki bi se plačeval po pravilih, ki veljajo za stroške stečajnega postopka.
Ker tožeča stranka že nastale, vendar še ne prisojene pravdne stroške ni prijavila v stečajnem postopku, je njena stroškovna terjatev prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013454
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. SPZ člen 67, 105, 105/1, 117, 117/1. OZ člen 168. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
V tožbi sami tožeča stranka sploh ni opredelila obdobja, na katerega se nanašajo njeni zahtevki. Priložila pa je listine: izpis odprtih postavk in račune. Ene in drugo so sicer lahko dokazi, ti pa ne morejo nadomeščati trditev. 212. člen ZPP namreč jasno razlikuje med trditvami in dokazi.
Na temelju sklenjenih pogodb tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati ničesar, saj upravniki sami niso bili pogodbene stranke. Vse štiri pogodbe, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, sta namreč sklenili tožeča stranka in prva toženka, pri čemer je bila prva toženka vselej zastopnica etažnih lastnikov. Na pogodbenem pravnem temelju bi lahko tožeča stranka kvečjemu zahtevala plačilo od etažnih lastnikov, ne pa od toženk. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj, na drugi strani pa etažni lastniki. Upravnik je namreč le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ne pogodbena stranka. Tožeča stranka ne navaja, da se je upravnik zavezal plačevati toplotno energijo, ki jo je dobavljala tožeča stranka etažnim lastnikom. Upravitelj pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Tretji osebi je namreč dolžan na njeno zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Tožeča stranka bi lahko zahtevala kvečjemu odškodnino od toženk, če bi toženke kršile to svojo obveznost. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ).
Upravniki niso kršili svojih dolžnosti, ker ni bilo določeno delitveno razmerje za razdelitev izdatkov za toploto med stavbami, in očitno tudi ne med etažnimi lastniki samimi. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Odločanje o razdelitvi stroškov med samimi stavbami v soseski, in o delitvi stroškov znotraj posamezne stavbe, pa je posel upravljanja. Tega lahko sklenejo le etažni lastniki sami (prvi odstavek 117. člena in 67. člen SPZ). Prvi odstavek 117. člena SPZ se sicer nanaša le na upravljanje skupnih delov. Glede upravljanja posameznega dela zgradbe, kolikor se nanaša na dobavo toplotne energije, pa že iz povsem stvarnih razlogov ne more veljati nič drugega. Upravniki teh odločitev ne sprejemajo sami, za opustitev sprejetja takih odločitev pa zato tudi praviloma niso odgovorni.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstvo - prostorska stiska
Sodna praksa je glede ugovora prezasedenosti jasna in enotna. Gre za sistemski problem države, katere zakonska dolžnost je osebam, ki izpolnjujejo pogoje, nuditi institucionalno varstvo v skladu s predpisanimi prostorskimi in kadrovskimi pogoji. Vendar problema prezasedenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se v posameznem primeru nujno potrebnega ukrepa sprejema v varovani oddelek, ne bi izvedlo.
pravda za predodelitev otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna določitev stikov - otrokova največja korist - izjava mladoletnega otroka - omejitev pravice do stikov - skupno starševstvo - starost otroka - konfliktnost med starši - psihična obremenitev otroka - nerezident
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je načeloma pravica do stikov neomejena in da jo ima tudi nerezidenčni starš, razloge za omejitev stikov pa mora izkazati tisti, ki tako omejitev zahteva. Tožnici to ni uspelo.
Prvostopenjsko sodišče je razumno pojasnilo, da izjava mladoletnega otroka ne more imeti odločilne teže in da jo je treba obravnavati v kontekstu velikega konflikta med obema staršema. Pravilno je pojasnilo, da želja in korist otroka nista sopomenki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
predaja drugi državi članici - evropski nalog za prijetje in predajo
Predvsem pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, legitimno zavzemanje sodstva v Republiki Poljski za ohranitev njihovega neodvisnega položaja v odnosu do zakonodajne in izvršilne oblasti, nikakor ni dopustno razlagati v smeri, da bi to v povsem konkretnih primerih kazenskih postopkov zoper domnevne storilce kaznivih dejanj pomenilo tudi nezaupanje v materialnopravno neodvisnost sodnega odločanja poljskih sodišč, ali kakorkoli vzbujalo dvom v poštenost sojenja.
višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - skrb za mladoletne otroke - koristi otroka kot pravni standard - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe
Stališče, da preživninski zavezanec ne dolguje obresti za razliko, ki se od njega terja po tožbi za zvišanje preživnine, preden se ne ugotovi, ali je res dolžan plačevati več, kot plačuje, podpira po metodi nasprotnega argumenta stališče, da je v primeru, ko ne plačuje ničesar in se preživnina terja prvič, zavezanec dolžan plačati tudi obresti.