ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-18, 10, 11, 11/5. ZPP člen 105a, 496, 496/1.
spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - neskladnost zakona z ustavo - gospodarska družba
Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije. Kapitalska družba ima večje poznavanje pravdnega postopka in tudi večjo sposobnost, že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (prvi odstavek 496. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse sploh smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku; v sodbi s polno obrazložitvijo se ne more več spremeniti. 22. člen Ustave Republike Slovenije, kot specialna, na enakost v sodnih postopkih nanašajoča se določba o enakopravnosti pred zakonom, po prepričanju pritožbenega sodišča torej ni kršena.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pozivni sklep - predložitev podatkov - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - vsebinsko konkretiziran poziv - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Neutemeljeno je grajanje sodišča prve stopnje, da v pozivnem sklepu ni zahtevalo konkretnih podatkov. Ta sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 20. 4. 2018, je povsem konkreten. O pravu pa sodišče strank ni dolžno niti ne sme poučevati do te mere, da s svojimi zahtevki uspejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00014430
ZPP člen 151, 443, 443/1, 458, 458/2. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58. ZDavP-2 člen 389. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - pisna oblika - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - ustna oblika - ustno podaljšanje najemne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konkludentno ravnanje - predpravdni stroški - stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za sestavo vloge - predlog za preklic naroka - nagrada odvetnika za druge vloge - urnina - odsotnost iz pisarne - kilometrina
Veljavna je tudi zgolj v ustni obliki (ali s konkludentnimi dejanji) sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana (58. člen OZ).
Predlog za preklic naroka ni vloga, ki bi imela kakršenkoli vsebinski pomen za postopek oziroma odločitev v zadevi, ampak zgolj prošnja stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani, oprava procesnega dejanja preloži. To pa očitno ne sodi v okvir dejanj (vlog) predvidenih v tarifni številki 19/4 Odvetniške tarife.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - oprostilna kazenska sodba - generalna klavzula - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Le pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo pomeni oviro za odpust obveznosti, vendar pa je sodišče prve stopnje (ne glede na oprostilno sodbo) pravilno presojalo tudi, ali je morda upnikov ugovor utemeljen na generalni klavzuli, ta pa opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, ki je v nasprotju z namenom odpusta.
Fikcija umika predloga za izdajo začasne odredbe in ustavitev postopka zavarovanja je nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse oziroma pri zapisu sklicne številke na plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00013503
ZST-1 člen 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - več zavezancev za plačilo sodne takse - taksna obveznost dveh ali več oseb - plačilo sodne takse v celoti - delno plačilo sodne takse - materialno sosporništvo na aktivni strani - aktivno formalno sosporništvo - oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - procesno dejanje - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - osebna veljavnost - osnovni znesek minimalnega dohodka
Sklep o oprostitvi, odlogu oz. obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Če izroči vlogo več oseb skupaj ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
Tožniki so soupravičenci in sozavezanci iz istega materialnopravnega razmerja, glede katerega zahtevajo ugotovitev ničnosti. Gre za materialne sospornike, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je o oprostitvi plačila sodne takse tretje toženke odločilo glede na celotno višino sodne takse, pravilno, prav tako odločitev, da mora v neoproščenem delu sodno takso poravnati.
ZPP člen 108, 108/4, 139b, 139b/4, 142, 142/2, 212. ZST-1 člen 12.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - sprememba naslova stranke - vročanje sodnih pisanj - navadna vročitev - poštni predal - vročanje v poštni predal - vročilnica - fikcija vročitve - zavrženje predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada računa
Za pozivni sklep na dopolnitev predloga iz 12. člena ZST-1 ne velja določba 142. člena ZPP, ki ureja postopanje ob osebni vročitvi.
Iz navedbe tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja njene dejavnosti. Iz te navedbe izhaja le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar pa ne pomeni, da jih sploh nima. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.
postopek v sporu majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - identično dejansko stanje
Če sodišče v sporih majhne vrednosti ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala, lahko odloči brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge
Pritožnikova vloga je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje opozarjala na spremenjene okoliščine in povečane pritožnikove življenjske stroške zaradi pogojnega odpusta. Podatkov in izjav, zahtevanih v 12. in 12.a členu ZST-1, v njej ni bilo. Zato ga je sodišče pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge. Povzelo je relevantne zakonske določbe o tem, kaj vse mora vloga vsebovati. S tem je bilo pritožniku pojasnjeno, kako mora vlogo dopolniti. Hkrati je bil obveščen na posledice, če v postavljenem roku ne bo upošteval navodil sodišča. Ker se na pozivni sklep ni odzval z dopolnitvijo vloge, česar pritožnik ne graja, je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov predlog ostal nepoln in neprimeren za obravnavo, pravilna.
že pravnomočno razsojena stvar - ponovna odmera - izvedenina - ponovna odločitev o isti stvari - odredba sodišča - izvedba prehodnega postopka
Sodišče prve stopnje je odločilo o že pravnomočno dosojenem izgubljenem zaslužku izvedenca in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Točka II. izpodbijanega sklepa služi le izvedbi pravnomočne odločitve o plačilu izgubljenega zaslužka izvedencu. Dejansko gre za odredbo sodišča, zoper te pa stranke postopka nimajo pravnega sredstva.
ZPP člen 245, 245/2, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 44.
dokazovanje z izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - stroški izvedenskega dela - pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Po določilu 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ima izvedenec, ki je zaposlen, na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja izvedenskega oziroma cenilskega dela porabi za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec to nadomestilo plače izplača, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi obračuni o višini plače izvedenca in o izplačanem nadomestilu.
ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - verižni pobot - vtoževana terjatev - vrstni red vračunavanja - izjava o vračunavanju - obvestilo upniku
Dokument „Specifikacija zapiranja faktur na dan 7. 4. 2015“ ne pomeni izjave v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Ni namreč dovolj le, da dolžnik tako izjavo poda (v svojih knjigovodskih listinah, kar predstavlja prej omenjena specifikacija), temveč jo mora tudi sporočiti upniku. Tega pa toženka ni niti trdila, niti izkazala. In v tem smislu je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da ni razvidno, komu je ta specifikacija sploh namenjena (poleg tega da nima ne glave, ne datuma sestave, niti ni jasno razvidno, kdo ga je sestavil), in da morala toženka to izjavo predložiti hkrati s podpisanim predlogom večstranskega pobota.
višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - skrb za mladoletne otroke - koristi otroka kot pravni standard - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe
Stališče, da preživninski zavezanec ne dolguje obresti za razliko, ki se od njega terja po tožbi za zvišanje preživnine, preden se ne ugotovi, ali je res dolžan plačevati več, kot plačuje, podpira po metodi nasprotnega argumenta stališče, da je v primeru, ko ne plačuje ničesar in se preživnina terja prvič, zavezanec dolžan plačati tudi obresti.
pogoji za pogojni odpust - izboljšanje zdravstvenega stanja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - namestitev v varovani oddelek - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - opustitev zdravljenja
Predčasen odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom je mogoč le v primeru, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev. Diagnozo paranoidna shizofrenija so potrdili tudi drugi zdravniki in izvedenci v predhodnih postopkih, zato ni mogoče slediti pritožbi v tem, da se vsi izvedenci in lečeči zdravniki motijo pri postavitvi diagnoze, ker nimajo potrebnega strokovnega znanja, medtem ko naj bi le - tega pritožnica sama pridobila, tudi v tujini, izkušnje pa pri lastnem sinu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - isti razlog
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013454
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. SPZ člen 67, 105, 105/1, 117, 117/1. OZ člen 168. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
V tožbi sami tožeča stranka sploh ni opredelila obdobja, na katerega se nanašajo njeni zahtevki. Priložila pa je listine: izpis odprtih postavk in račune. Ene in drugo so sicer lahko dokazi, ti pa ne morejo nadomeščati trditev. 212. člen ZPP namreč jasno razlikuje med trditvami in dokazi.
Na temelju sklenjenih pogodb tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati ničesar, saj upravniki sami niso bili pogodbene stranke. Vse štiri pogodbe, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, sta namreč sklenili tožeča stranka in prva toženka, pri čemer je bila prva toženka vselej zastopnica etažnih lastnikov. Na pogodbenem pravnem temelju bi lahko tožeča stranka kvečjemu zahtevala plačilo od etažnih lastnikov, ne pa od toženk. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj, na drugi strani pa etažni lastniki. Upravnik je namreč le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ne pogodbena stranka. Tožeča stranka ne navaja, da se je upravnik zavezal plačevati toplotno energijo, ki jo je dobavljala tožeča stranka etažnim lastnikom. Upravitelj pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Tretji osebi je namreč dolžan na njeno zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Tožeča stranka bi lahko zahtevala kvečjemu odškodnino od toženk, če bi toženke kršile to svojo obveznost. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ).
Upravniki niso kršili svojih dolžnosti, ker ni bilo določeno delitveno razmerje za razdelitev izdatkov za toploto med stavbami, in očitno tudi ne med etažnimi lastniki samimi. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Odločanje o razdelitvi stroškov med samimi stavbami v soseski, in o delitvi stroškov znotraj posamezne stavbe, pa je posel upravljanja. Tega lahko sklenejo le etažni lastniki sami (prvi odstavek 117. člena in 67. člen SPZ). Prvi odstavek 117. člena SPZ se sicer nanaša le na upravljanje skupnih delov. Glede upravljanja posameznega dela zgradbe, kolikor se nanaša na dobavo toplotne energije, pa že iz povsem stvarnih razlogov ne more veljati nič drugega. Upravniki teh odločitev ne sprejemajo sami, za opustitev sprejetja takih odločitev pa zato tudi praviloma niso odgovorni.
ZPP člen 335, 343, 343/3, 458, 458/1. OZ člen 766, 778.
nepopolna pritožba - spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - pogodba o odvetniškem zastopanju - višina plačila - urnina - pisni dogovor - odvetniška tarifa
Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, je nepomembna višina urne postavke, ki je določena v OT.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015942
ZDR člen 52.. OZ člen 131, 147, 147/1.. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - razrešitev s funkcije - javna agencija
Vsako nepravilno ravnanje delodajalca še ne pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj protipravnosti glede odškodninske odgovornosti. Zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. prenehanja delovnega razmerja še ne pomeni, da bi sodišče iz tega naslova tožniku priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo. Postopanje Vlade RS v zvezi z razrešitvijo tožnika z mesta direktorja (ker ni imel možnosti sodelovanja v postopku), ne predstavlja ravnanja, za katera bi bila odgovorna toženka (javna agencija).
Zatrjevanje tožnika, da mu je škoda na ugledu nastala v posledici razrešitve in prenehanja delovnega razmerja pri toženki ter ni imel možnosti za zaposlitev v RS, ne gre za škodo, ki bi bila v vzročni zvezi z ravnanjem toženke, temveč morebiti le z nezakonitim odpoklicem s funkcije direktorja. Za ravnanje drugih oseb, razen za svoje delavce pri delu ali v zvezi z delom toženka ne odgovarja (prvi odstavek 147. člena OZ).
otrokova korist - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - izvrševanje stikov z otrokom
Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.
Tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.