Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
OZ člen 102, 105, 105/2, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 190, 190/3, 346, 365, 369, 369/3, 477, 484. ZVPot člen 21b, 21b/2. ZPP člen 314, 315, 315a, 315a/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delna vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pogoji za vrnitveni zahtevek - prodajna pogodba - razveza pogodbe zaradi napake - učinki razveze zaradi napak - posledice neodprave napak - skrita napaka - prevzemna zamuda - konkretno in realno prikrajšanje - korist od uporabe stvari - občasna uporaba - privolitev v prikrajšanje - traktor - negotovost pravnega položaja - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - ugovor ogroženosti - dolžniška zamuda - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pretrganja zastaranja - pričetek teka zastaranja - zapadlost zahtevka - skrbnost dokazne ocene - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nedopustne pritožbene novote
ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak. Uporabiti je treba OZ. Za kondikcijske zahtevke, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, veljajo splošna pravila o prenehanju pogodbe in zastaranju terjatev. To velja tudi za kondikcijske zahtevke, ki so posledica potrošnikovega jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe iz naslova garancije (drugi odstavek 21.b člena ZVPot). Potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika namreč ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu vrniti vrednost koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari, po splošnih pravilih OZ o vračanju (po četrtem odstavku 111. člena OZ in tretjem odstavku 190. člena OZ) ter po pravilih o zastaranju terjatev.
Po razvezi prodajne pogodbe in ugotovitvi obstoja stvarne napake v sodnem postopku imata obe stranki medsebojni vrnitveni zahtevek. Vsaka stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ki je bila kasneje razvezana, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Vsaka stranka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Dejanske ugotovitve v točki 27 sodbe o vloženi tožbi in pravdi na razveljavitev pogodbe in za vračilo kupnine dopuščajo presojo, da je prodajalec (tukajšnja tožeča stranka) v sodnem postopku podal ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskih) zahtevkov podaljšala za dodatni rok, potreben za razvezo pogodbe (drugi odstavek 105. člena OZ), to je do pravnomočnosti sodbe na razvezo prodajne pogodbe. Podana je bila negotovost (dvostranske) izpolnitve. Toženka je morala v pravdi najprej dokazati skrito napako, da je lahko utemeljila dajatveni zahtevek (vrnitev kupnine). Od te ugotovitve je bila nadalje odvisna tudi zapadlost vrnitve traktorja. Rok za razvezo pogodbe in za vrnitveni zahtevek je bil s tem podaljšan. Z vložitvijo tožbe na razvezo pogodbe in vračilo kupnine oziroma z odgovorom na tožbo je prodajalka (tukajšnja tožnica) podala (sodni) ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskega) zahtevkov zadržala toliko časa, dokler s pravnomočno sodbo ni bilo odločeno o razvezi pogodbe zaradi stvarne napake in o utemeljenosti zahtevka za vračilo kupnine. Osnovni učinek ugovora ogroženosti je, da lahko stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti. Ker gre za že zapadlo obveznost, utemeljeni ugovor ogroženosti preprečuje tudi nastop dolžniške zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090867
ZPP člen 11, 11/1, 206.
prekinitev postopka - kredit v CHF - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo načelo ekonomičnosti postopka, ko je odločilo, da bo o vseh zahtevkih v predmetni zadevi izvedlo enoten dokazni postopek in izdalo eno sodbo. Enotna izvedba postopka v primeru, ko je vložena ena tožba z več zahtevki, je pravilo, ki služi temu, da se postopek izvede najhitreje in s čim manjšimi stroški.
napotitev dediča na pravdo - dokazno breme - nesporna dejstva - manj verjetna pravica dediča - darilo dediču - vštevanje darila - brezplačna uporaba stanovanja - skupno bivanje z zapustnikom - zunajzakonska skupnost - posebno in skupno premoženje
Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja. Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1, 179/2. ZMed-1 člen 68, 68/1, 68/2.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina - objava opravičila - kodeks novinarske etike - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - razžalitev dobrega imena in časti - relativno javna oseba - absolutno javna oseba - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - neresnična dejstva - pravica do popravka in odgovora
Toženka ob hudih očitkih, ki jih v spornem članku usmerja zoper tožnika, ni opravila dolžnega razumnega obsega raziskovanja in ni na ustrezen način preverila, kaj pravzaprav tožniku očita kazenska ovadba, s katero niti ni razpolagala. Prav tako tožniku pred objavo članka ni dala možnosti odziva in obrambe, v članku pa je izpustila informacije, ki bi bile tožniku v korist. Hkrati je v članku vsebino ovadbe povzela napačno in neresnično in kaznivo dejanje, ki je bilo tožniku očitano, senzacionalistično prenapihnila. Prav tako ob povedanem toženka ni imela utemeljenega razloga, da bi verjela v resničnost dejstev, ki jih je podala v spornem članku. Ob tako nekorektnem poročanju je mogoč samo zaključek, da je bilo toženkino ravnanje protipravno in je kot tako nedopustno poseglo v tožnikove ustavnopravno varovane pravice do dostojanstva, časti in dobrega imena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090871
ZPP člen 206.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - prekinitev postopka - pravica do izjave
Tožeči stranki je zagotovljena možnost pritožbe zoper izpodbijani sklep in s tem tudi do izjave o prekinitvi postopka. Pravica do izjave se torej lahko zagotovi tudi v pritožbenem postopku, kjer pritožbeno sodišče presodi vse navedbe stranke, ki se z odločitvijo ne strinja.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - SODSTVO
VSL00091141
ZPP člen 11, 11/1, 206, 206/1, 314. ZS člen 113a.
prekinitev postopka - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU
Tako 113.a člen ZS kot pravila ZPP, ki urejajo prekinitev postopka, se nanašajo na postopek kot celoto. Predmet postopka je z vložitvijo tožbe in postavitvijo zahtevkov opredelil tožnik. Presoja o tem, ali bo o vseh zahtevkih odločilo z eno odločbo ali o posameznih zahtevkih izdalo delno sodbo, je v domeni sodišča (314. člen ZPP). Eno izmed vodil v tej presoji je tudi načelo ekonomičnosti postopka, v skladu s katerim si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Glede na to, da sme predhodno vprašanje postaviti tudi sodišče prve stopnje, da ga je postavilo že Vrhovno sodišče, da je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da je tudi odločitev v obravnavani zadevi odvisna od že postavljenega vprašanja, in da sodba SEU zavezuje vsa sodišča države članice, je v analogni uporabi 113.a člen ZS podana tudi podlaga za prekinitev postopka, ne da bi sodišče prve stopnje tudi samo pri SEU vložilo predlog za predhodno odločanje.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - konkretizacija - delno zavrženje tožbe - potek časa - procesni sklepi
Četudi je od vročitve tožbe tožencem do izdaje izpodbijanega sklepa minilo že skoraj 9 let, to ne predstavlja zakonske ovire za zavrženje nepopolnega dela tožbe. Sodišče lahko postopa po 108. členu ZPP ves čas postopka.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - namen - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - oprava procesnega dejanja - sklep o začetku postopka - sklicevanje na stališče sodne prakse - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Prekinitev pravdnega postopka, potem ko je nepravdno sodišče začelo opravljati procesna dejanja na podlagi izvedenskega mnenja, ki nakazuje na potrebo tožnice po skrbniški pomoči v sodnih postopkih, četudi (še) ni izdalo formalnega sklepa o začetku postopka, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - hipotekarni dolžnik - zakonska analogija - tožba za nedopustnost izvršbe - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - potrošnik - dom dolžnika - korist mladoletnega otroka - tehtanje interesov strank
Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.
Res imata osnovni in popravni sklep isto opravilno številko, datum in tudi štirimestno številko pred opravilno številko. Kljub temu pa ne drži, da ni mogoče razbrati, ali gre za en sam sklep, ali za dva različna sklepa. Navedeno namreč povsem jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, konkretno iz poimenovanja odločbe, ki se popravlja. Poleg opravilne številke I 1982/2025 in datuma izdaje 15. 9. 2025 je namreč v izreku navedeno tudi, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi. Tako ne more biti dvoma, da gre za dva različna sklepa (sicer z isto opravilno številko in datumom izdaje), sklep o izvršbi in popravni sklep. Glede na pojasnjeno izpodbijani sklep ni nerazumljiv, bistvena kršitev določb ZPP ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00090464
ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja
Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.
Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - ločitev zapuščine - priznanje terjatve - razpolaganje z dediščino - izjava dediča - prerekanje terjatve
Prekinitev postopka v primeru ločitve zapuščine ni obvezna. Sodišče mora obrazložiti, zakaj je v okoliščinah konkretnega primera smiselno postopek prekiniti.
S samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne pride do poplačila upnika. V primeru, ko dediči terjatev zapustnikovega upnika prerekajo, mora sodišče upnika napotiti, da v določenem roku sproži ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Če do poteka roka ustreznega postopka ne sproži, sodišče sklep o ločitvi zapuščine prekliče.
spor za ugotovitev očetovstva - dolžnost izvedbe dokaza - dolžnost sodelovanja - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - izvedba DNK analize - izogibanje izvedbi dokaza - odklonitev - ogrožanje zdravja - nadomestitev soglasja starša za DNK analizo - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti
Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog nasprotovala izvedbi dokaza z DNK analizo z utemeljitvijo, da bo izvedba tega dokaza prinesla "otroku le nevšečnosti in napor", pri tem pa ni izpostavila nobenih psiholoških/zdravstvenih težav otroka in še manj, da bi analiza DNK lahko resno in trajno ogrozila zdravje otroka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090684
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 6, 34.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izjemen ukrep - omejitev pravice do stikov - konfliktnost med starši - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzija navedb in dokazov
Pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je treba z začasno odredbo nemudoma zavarovati njegovo korist.
ZIZ člen 26, 59, 59/1, 177, 177/1, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 7, 7/1, 7/2, 269, 269/1, 269/2.
pravda za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov - sodni penali - nepremičnine izvezete iz izvršbe - zaščitena kmetija - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojna in vzajemna obveznost - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.