sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - presoja pogojev - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - paranoidna shizofrenija
S pomočjo izvedenke je sodišče ugotovilo, da pritožnik v posledici bolezenskega stanja, ki ga ne more obvladovati, ogroža svoje življenje in zdravje, saj bi se ob veličinskih in religioznih blodnjah ter prepričanju, da je angel, lahko ogrozil v prometu ali pri drugih aktivnostih. Poleg tega ga ogroža tudi opustitev jemanja zdravil, kar vodi v kronifikacijo bolezni, nepovratne strukturne spremembe v možganih, ki povzročijo kognitivni upad, hud funkcionalni upad in osebo povsem invalidizirajo. Te posledice ustrezajo pojmu "hudega ogrožanja zdravja" iz 1. točke 39. člena ZDZdr. Izvedenka je nadalje ugotovila, da pritožnik zaradi narave svoje bolezni v sedanji akutni fazi psihoze za pravno upoštevno odklonitev zdravljenja ni sposoben. Zaradi nekritičnosti do narave svoje bolezni (med drugim je izjavil, da je "že porihtan, samo zdravila morajo iti ven") druge oblike zdravljenja (na primer ambulantno) ne pridejo v poštev.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - podjetniško premoženje - predložitev seznama premoženja - osnovna sredstva - terjatve - stopničasta tožba - življenjska in ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - nedopustne pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v življenjski in ekonomski skupnosti živeli tudi še v letu 2015 in da toženec ni dokazal, da bi s tožnico narazen šla že leta 2014. Pritožbene navedbe prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. Že to dejstvo, da je skupno premoženje lahko obstajalo in nastajalo tudi še v letu 2015, utemeljuje zahtevo tožnice po predložitvi tako seznama osnovnih sredstev kot tudi seznama kratkoročnih in dolgoročnih terjatev za podjetje.
Ker samostojni podjetniki tako osnovna sredstva kot terjatve popišejo na koncu obračunskega obdobja po stanju na dan 31. 12. vsako leto, je utemeljen zahtevek tožnice po predložitvi takšnih seznamov, narejenih s strani toženca ob koncu leta 2015 ne glede na to, ali je življenjska in ekonomska skupnost med pravdnima strankama prenehala že sredi leta 2015. Katere terjatve in osnovna sredstva pa so skupno premoženje, pa bo nato predmet odločanja v nadaljnjem pravdnem postopku, ko bo tožnica po prejemu seznamov s strani toženca oblikovala drug tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, določitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja v zvezi s prej navedenim premoženjem.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
ZDru-1 člen 1, 1/2, 9, 9/3, 13, 13/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
društvo - nadzor - razrešitev - skupščina - statut društva - zakonitost sklepa o razrešitvi
Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirišče - delitev - dovozna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - izvedensko mnenje - prekluzija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - urbanizem - obveščanje sodišča - poziv k udeležbi - seznanitev s procesnim gradivom
Pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča znotraj večjega stanovanjskega naselja je potreben celovit pristop, ne parcialno urejanje prostorske situacije v naselju. Takšen pristop narekuje vključenost vseh potencialno prizadetih skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v postopek. Delitev parkirišč, ki so bila načrtovana in izvedena za vse stavbe v naselju (smiselno tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1), predpostavlja, da so v postopek vključeni vsi, ki jih takšna delitev zadeva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085846
DZ člen 100. ZNP-1 člen 19, 80, 85, 85/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - postopek za razvezo zakonske zveze - odločanje o zahtevku - pravdni postopek - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
O predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, se odloča v istem postopku, torej po pravilih nepravdnega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obstoj utemeljenega suma - utemeljen sum - anonimna izjava
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazno gradivo, ki je priloženo vloženemu obtožnemu predlogu, treba presojati ne po načelu proste presoje dokazov, pač pa le v okviru vprašanja, ali zadostuje za sklepanje na takšno stopnjo verjetnosti, ki omogoča nadaljnji postopek. Čeprav je prvostopenjsko sodišče upravičeno opozorilo na šibkejšo dokazno vrednost izjav anonimnih oseb, je napačno ugotovilo, da te v predmetni zadevi predstavljajo ključno obremenilno gradivo, katerega zaradi njegove očitne nezanesljivosti pri dokazni presoji sploh ni mogoče upoštevati. Pri materialnem preizkusu vloženega obtožnega predloga je sodišče prve stopnje dolžno vzeti v obzir vse podatke, ki se v spisu nahajajo, in jih oceniti v smislu, ali skupaj kažejo na konkretnega storilca določenega kaznivega dejanja ali pač ne, pri čemer ne sme zanemariti niti podatkov, katere so v predkazenskem postopku policiji domnevno dale anonimne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00086497
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-5, 159, 163, 163/4. ZPrCP člen 35, 35/5.
hitri postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - opis prekrška - prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - dejanje ni dokazano
Ker prekrškovni organ storilcu ni očital načina uporabe mobilnega telefona, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška iz plačilnega naloga, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je glede na določbo 159. člena ZP-1 podvržen uradnemu preizkusu.
Pritožbeno sodišče je izhajalo iz v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo za dokazana, ta dejstva pa ne dokazujejo očitka iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
pravica do vpogleda v spis na sodišču - opravičen interes - dovolitev vpogleda v sodni spis - vpogled v drug sodni spis - pregledovanje spisa - zastopanje stranke brez pooblastila - sodna poravnava - odsotnost pooblastila
Pritožnica ima pravico vpogledati v dokumentacijo spisa, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je kopijo pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom, kdaj je bilo to posredovano sodišču prve stopnje. S posredovanjem teh podatkov ne bo prekomerno poseženo v pravice in koristi pravdnih strank, saj gre za zelo omejen obseg podatkov, ki ne vključujejo nobenih osebnih ali občutljivih informacij.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odločitev o stroških postopka opredelilo prvi odstavek 158. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila; ter 157. člen ZPP, po katerem mora v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, tožnik povrniti njene pravdne stroške. Toženec da povod za tožbo, ko tožnik na podlagi njegovih ravnanj pred pravdo upravičeno sklepa, da bo za varstvo njegovih pravnih interesov potrebna sodna intervencija. Za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe in ustavitvi postopka ni pravno odločilno, ali je bil oziroma bi bil tožbeni zahtevek utemeljen.
Toženca sta se sprva zahtevku upirala, nato pa sta najprej sama odpovedala najemno pogodbo in pripoznala tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe ter s potekom odpovednega roka prostovoljno izročila nepremičnino tožnici. S takšnim ravnanjem sta izpolnila vse, kar je tožnica uveljavljala s tožbenim zahtevkom; tožnica je v celoti dosegla s tožbo zasledovani cilj in izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje postopka.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
OZ člen 122. SPZ člen 68. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 67, 67/2, 67/3, 67/4, 72, 72/8, 74, 74/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - prenos pogodbe - solastnina etažnih lastnikov - prodaja dela nepremičnine
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščen. Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.
Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1, 208/2.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - predhodno vprašanje - ustavnost in zakonitost občinskega odloka - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - z ustavo neskladen predpis
Odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja postopka je pravilna, saj je Ustavno sodišče odločilo in je odpadel razlog za prekinitev, kot je bil naveden v sklepu o prekinitvi.
izvršba zoper samostojnega podjetnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stečaj samostojnega podjetnika - utemeljen ugovor dolžnika
V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, imel pa je vpliv na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086718
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 5, 15, 30, 51, 51/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - ustno sklenjena pogodba - naročilnica - pisna naročilnica - nesporno dejstvo - načelo konsenzualnosti - molk naslovnika - načelo vestnosti in poštenja - pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - dvostranske vzajemne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Upnik mora v primeru vzajemne terjatve določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je izpolnil vzajemno obveznost oziroma je nastopil pogoj. Če upnik tega v predlogu za izvršbo ne stori, ga mora sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi predloga. Če in da teh listin ni oziroma upnik vzajemne obveznosti ni izpolnil, pa je del trditvenega bremena dolžnika v ugovoru. Slednjega je dolžnica v ugovoru izpolnila.