Tožnik je lahko zaznal na prikolici traktorja neustrezno naloženo vejevje, segajoče čez gabarite prikolice. To je narekovalo njegovo večjo pozornost in večji odmik na zelenico, za kar je imel vse realne možnosti.
pobotni ugovor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - obseg premoženja - socialna ogroženost - prihranki prosilca - predmet tožbenega zahtevka - namen instituta - upoštevanje taksne obveznosti predlagatelja v drugih sodnih postopkih - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Glede na ugotovljeno višino prihrankov (98.030,86 EUR) toženec nedvomno zmore takojšnje plačilo sodne takse za pobotni ugovor v višini 1.671 EUR v celotnem znesku, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.
Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 6, 10, 19, 19/1, 85, 85/1, 90, 90/2. ZIL-1 člen 37, 123, 123/1. ZASP člen 171, 170/1, 170/1-2. ZPOmK-2 člen 134, 134/1, 134/2, 134/3. ZIZ člen 272.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - varstvo modela - kršitev modela - videz izdelka - kršitev avtorske pravice - nelojalna konkurenca - celotni vtis - individualna narava - seznanjen uporabnik - izkaz verjetnosti kršitve - obseg varstva - domneva veljavnosti registriranih modelov Skupnosti - izpodbijanje domnev - nasprotna tožba - ugovor zoper začasno odredbo - predelava - ustvarjanje zmede na trgu
Pravna podlaga za izdajo začasne odredbe v zvezi s kršitvijo modelov je 123. člen ZIL-1, v zvezi s kršitvijo avtorske pravice 170. člen ZASP, v zvezi z dejanji nelojalne konkurence pa splošna določba 272. člena ZIZ o zavarovanju nedenarne terjatve. Vsem navedenim pravnim podlagam je skupno, da mora upnik izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji (kar v zvezi z zatrjevano kršitvijo modela in avtorske pravice pomeni izkaz verjetnosti, da je upnik imetnik pravice in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena). Poleg tega mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Seznanjeni uporabnik je v konkretnem primeru uporabnik čokoladnih lizik, ki pozna čokoladne lizike, ki so na voljo na trgu in je posebej pozoren na njihov videz in njegove posebnosti. To ni povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren ter ki videz izdelka običajno zaznava kot celoto in ne preverja njegovih posameznih podrobnosti (res pa je, da tudi ni izvedenec ali specialist, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja zelo majhnih razlik, ki bi lahko obstajale med nasprotujočima si modelom in kršečim izdelkom). Gre torej za potrošnika, ki pogosto kupuje čokoladne lizike, se zanje posebej zanima, pozna njihove različne oblike in barve ter je pozoren na razlike med njimi.
Čeprav je stopnja svobode oblikovalca čokoladnih lizik visoka, je seznanjeni uporabnik, z vidika katerega se presoja celotni vtis, zelo pozoren na podrobnosti in razlike v videzih izdelkov. Če temu ne bi bilo tako, upnikovi modeli tradicionalnih likov, ki so si nujno podobni (snežak, Božiček, zajček, piščanček, opica, samorog) ne bi bili veljavni.
Domnevo veljavnosti registriranih modelov Skupnosti določa prvi odstavek 85. člena Uredbe 6/2002, skladno s katerim sodišče v postopku po tožbi zaradi kršitve registriranega modela Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven; veljavnost pa se lahko izpodbija z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti. Vendar pa velja za postopke zavarovanja z začasno odredbo posebna določba drugega odstavka 90. člena Uredbe 6/2002, po kateri v postopku v zvezi z začasnimi ukrepi zadošča ugovor. V postopkih zavarovanja z začasno odredbo je tako mogoče domnevo veljavnosti registriranega modela Skupnosti izpodbijati zgolj z ugovorom, pri čemer kakršnakoli odločitev sodišča v tem postopku (zavarovanja) ne vpliva na status registriranega modela Skupnosti pri EUIPO.
Tako upnik kot prvi dolžnik sta navdih za obliko svoje čokoladne lizike za noč čarovnic verjetno črpala iz iste splošne podobe duhca za noč čarovnic. Liziki nista identični; podobnost med njima, ki je posledica uporabe splošne podobe duhca z glavo buče, pa ne predstavlja predelave in ne prevzema tujega elementa.
Povprečni potrošnik iz oblike čokoladnih lizik ne sklepa na njihov izvor ali kvaliteto, razlikovanje blaga pa je omogočeno z blagovnima znamkama.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - zastavni upnik - prijava terjatve - vročanje vabila - test sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.
Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izvršljiva sodna poravnava - ponovno motenje posesti - zastaranje terjatve - rok za vložitev predloga za izvršbo
Res je, da je sodna poravnava izvršilni naslov in da imajo terjatve, ki iz nje izvirajo, značaj judikatne terjatve, za katere pa je zastaralni rok deset let. Dejstvo pa je, da je sodna poravnava sklenjena v motenjski pravdi in da je v njej dogovorjeno, da se toženca zavežeta, da v bodoče ne bosta več motili tožeče stranke po služnostni poti in posegali v njeno posest. Vsekakor gre za dogovor, ki izhaja iz motenja posesti in s katerim se toženca za bodoče zavežeta, da posesti upnice ne bosta več motila. Glede na to naravo obveznosti je nujno uporabiti določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi motenja posesti - ne glede na to ali bi bil izvršilni naslov sklep sodišča ali pa je sodna poravnava. Bistvena je namreč vsebina izvršilnega naslova oz. vsebina obveznosti. Terjatev je judikatna terjatev in do vložitve predloga za izvršbo še ni zastarala. Ker pa je podvržena pravilom, ki se uporabljajo v postopkih zaradi motenja posesti, je predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja vezan na 30 dnevni rok od kar je upnik izvedel za ponovno motenje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2, 49/3, 49/5.
stroški sodnega tolmača - materialni stroški v zvezi z delom tolmača - stroški fotokopiranja
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je tudi v tem, da sodni tolmač ni prikrajšan zaradi izdelave prevodov, ker je iz lastnih sredstev opravil storitev (npr. tiskal ali kopiral dodatne izvode), da je lahko opravil s strani sodišča naloženo delo, pri tem pa dolžnost predložitve neodvisne ponudbe oziroma drugega dokazila o stroških enake storitve zagotavlja, da na ta način priglašeni stroški niso pretirani.
Stroški tiskanja in razmnoževanja prevodov so izrecno urejeni v drugem odstavku 49. člena Pravilnika, peti odstavek 49. člena Pravilnika pa določa pravico do povračila ostalih materialnih stroškov (embalaža, poštnina, pisarniški material,...).
ZFPPIPP člen 21, 383a, 383a/1, 383a/2, 383a/3, 383a/7, 384, 384/5, 386, 408, 408/2. ZPP člen 12.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pomoč prava nevešči stranki - posledice uvedbe osebnega stečaja
Namen določbe 383.a člena ZFPPIPP je, da lahko stranka, ki vlaga predlog za začetek postopka osebnega stečaja, kvalificirano pretehta, kakšne bodo zanjo posledice vloženega predloga.
potrošniški spor - obračun za plačilo dela - pravilnost obračuna - reklamacija računov - odgovor na zahtevo - nepravilnost izpolnitve - omejitev pravic
Podjetje mora potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska. Ni pa za konkretni spor uporabna določba drugega odstavka 101. člena ZVPot-1, saj se ta nanaša na zahtevke potrošnika iz naslova nepravilnosti pri opravljeni storitvi. Potrošnik lahko v takem primeru na podlagi prvega odstavka 100. člena ZVPot-1 zahteva neodplačno odpravo nepravilnosti pri opravljeni storitvi; zahteva ponovno izvedbo storitve; zahteva vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi pri opravljeni storitvi ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska. Če obstoj nepravilnosti pri opravljeni storitvi ni sporen, podjetje čimprej, vendar najpozneje v osmih dneh ugodi potrošnikovi zahtevi iz 100. člena ZVPot-1. Če pa je obstoj nepravilnosti pri opravljeni storitvi sporen, pa podjetje pisno odgovori potrošniku na zahtevo najpozneje v osmih dneh po njenem prejemu (prim 101. člen ZVPot-1). Gre torej za rok namenjen odgovoru na potrošnikovo zahtevo iz prvega odstavka 100. člena ZVPot-1 in ne za rok, ki bi urejal odgovor na kakšen drug dopis potrošnika podjetju.
(Ne)prejem odgovora na reklamacijo računa ni bistvenega pomena za odločitev.
postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - ogroženost otroka - višina denarne kazni
Stik z očetom za otroka predstavlja mučenje. Otroka, ki sta bila vrsto let izpostavljena nasilju očeta, se v roku treh mesecev ne moreta tako čustveno okrepiti, da bi se s svojimi stiskami lahko spopadala.
postopek za določitev nujne poti - komunalni vodi - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - zavrnitev predloga - nasprotna tožba - nasprotni predlog
Kot bistveno je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da vlagateljica nasprotnega predloga ne podaja alternativne možnosti dostopa do parcele predlagatelja iz zadeve N 31/2018, temveč zahteva določitev nujne poti za dostop do drugih parcel v njeni lasti, kar vsebinsko predstavlja samostojen, nov predlog. Edini okoliščini, ki povezujeta oba predloga, sta lega parcel na manjšem, strnjenem področju, in dejstvo, da se v nasprotnem predlogu predlagan potek nujne poti delno pokriva z eno od možnosti, katerih primernost za dostop do parcel predlagatelja v zadevi N 31/2018 je preverjal izvedenec.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3, 404, 406, 406/1-3, 406/2. ZFPPIPP-H člen 137, 137/5.
odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - skrajšanje preizkusne dobe - novela ZFPPIPP-H - spremenjene okoliščine - prekluzivni rok - rok za vložitev ugovora
Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - nujni prisilni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - varovanje zdravja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - bolezensko stanje - odklanjanje zdravljenja - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži, da je odklanjanje zdravljenja posledica udeleženčeve voljne odločitve oziroma posledica načina njegovega življenja. To je izvedenka v svojem mnenju izrecno izključila, saj je pojasnila, da je zavračanje zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja. Pri udeležencu gre torej za tako duševno motnjo, zaradi katere se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku sploh ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati. V takem primeru pa je, upoštevajoč tudi ustaljeno sodno prakso, zavrnitev zdravljenja mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. čena ZDZdr.
vznemirjanje služnostne pravice - obseg in vsebina stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Vznemirjanje služnostne pravice, da je varstvo le-te po 212. členu SPZ upravičeno, mora biti protipravno in po intenzivnosti ali obliki takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
OZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 300, 300/1, 301, 301/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - sklenitev pogodbe po zastopniku - upniška zamuda - hramba - stroški hrambe - verzija - spor majhne vrednosti
Pritožnica zgrešeno navaja, da lahko v imenu in za račun toženke delujeta le njena iz podatkov AJPES-a razvidna zakonita zastopnika. Upravičenost za zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pravne osebe lahko tako poleg zakonitih zastopnikov, ki jim upravičenje za zastopanje daje pravni predpis oziroma zakon, v pravnem prometu zastopajo tudi njeni pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci. Ti pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega, pooblastilo pa se lahko podeli tudi le za določen (posamezen) pravni posel (posamično pooblastilo) ali za več le-teh.
Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari, pri čemer ima zahtevek dolžnika pravno naravo verzijskega zahtevka.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7. ZFPPIPP člen 420, 422.
postopek prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - stranka postopka
Sodišče prve stopnje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo njegovemu edinemu družbeniku, temveč mu je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP).
ZIZ člen 24, 24/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga - osebno odgovorni družbenik - odločba Ustavnega sodišča
Ne drži, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino, zakon ne določa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083614
OZ člen 239, 240.
pogodbena odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost projektanta - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza
Ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je torej obstoj vzročne zveze med projektantovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnica (oškodovanka) mora poleg škodnega dejanja (toženkina zamuda z oddajo PGD ter PZI) in nastale škode, dokazati tudi dejstvo, da ta škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja toženke stranke - projektanta.
zahteva za izločitev - nepopolna zahteva - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - razlogi za vložitev pravnega sredstva
Dolžnik je šele v pritožbenem postopku podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Dolžnik v svoji vlogi ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, zato je bila zahteva za izločitev nepopolna. Kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.