motenje posesti - soposest - nastavitev ovire - dostopna pot - neznatne ovire - dosedanji način rabe - samovoljno spreminjanje posestnega stanja
V ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera na pot nameščena veriga odločilno ovira tožečo stranko pri izvajanju soposesti poti. Gre za znatno spremembo obstoječega posestnega stanja, saj je tožnikov dostop do doma spremenjen zaradi nameščene ovire.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - motenjski spor - zamuda roka za plačilo sodne takse - upravičen vzrok za zamudo - neskrbno ravnanje odvetnika - sodno varstvo posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje dela tožbe - nejasen zahtevek - odprava pomanjkljivosti - neodprava - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost
Za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilno, da odvetnik tretjega toženca ni ravnal z zadostno skrbnostjo (že) pred hospitalizacijo in bolniško odsotnostjo in ni poskrbel za plačilo sodne takse za pritožbo tako, kot je poskrbel za opravo drugih procesnih dejanj (sprejemanje sodnih pošiljk, vložitev pritožbe).
Rok 30 dni za vložitev tožbe je strog prekluzivni rok, ki izhaja iz izjemne narave tožbe zaradi motenja posesti, saj z njo tožnik ne uveljavlja nobene pravice, ampak se zgolj zoperstavlja samovolji. To pa je na mestu le, če je storjeno v kratkem prekluzivnem roku. Ker gre za prekluzijo pravice, razlogi za zadržanje teka roka oziroma njegovo prekinitev, ki sicer veljajo pri zastaralnih rokih, ne pridejo v poštev.
Pri nesklepčni tožbi zamudni učinek lahko nastopi šele potem, ko tožba postane sklepčna. V času nastopa tega učinka, se je izkazalo, da drugi toženec v tem sporu ni pasivno legitimiran. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša nanj.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - posebni varovalni ukrepi - razpolaganje s premoženjem - imenovanje skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - multipla skleroza - načelo sorazmernosti - zmožnost razsojanja
Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera, ko so odrejeni varovalni ukrepi nujni za zavarovanje interesov in dobrobiti nasprotnega udeleženca in hkrati omejeni zgolj na tista področja, na katerih pritožnik ni več sposoben samostojnega odločanja, je v pravilni meri upoštevano tudi načelo sorazmernosti. Varovalni ukrepi so prilagojeni ugotovljeni stopnji (ne)zmožnosti nasprotnega udeleženca ter področjem, na katerih potrebuje v celoti ali delno pomoč oziroma na katerih pomoči skrbnika ne potrebuje.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - plačilo prispevka v rezervni sklad - obveznost etažnega lastnika - stanovanje v solastnini - posest stanovanja - neuporaba stanovanja - delitev stroškov med solastniki stanovanja
SPZ v 119. členu določa, da v rezervni sklad denarni prispevek vplačujejo etažni lastniki, zato vprašanje, ali ima etažni lastnik stanovanje v posesti, na njegovo dolžnost vplačevati prispevek v rezervni sklad, ne vpliva (razen če lastnik s kom tretjim, npr. posestnikom stanovanja, sklene drugačen dogovor).
ZIZ člen 226, 227, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - kredit v CHF - razlaga prava EU - lojalna razlaga nacionalnega prava - verjetnost obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - neupoštevanje navedb in dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - kršitev pravice do izjave - učinkovita obramba
Zmotno je stališče, da bi bilo zaslišanje predlaganih strank in prič v nasprotju z namenom instituta začasne odredbe. Res je v postopku zavarovanja poudarjeno načelo hitrosti, a vendar to ne more iti na račun pravice strank do izjave oz. učinkovite obrambe v postopku. Seveda je povsem možno, da se bo izkazalo, da je na podlagi opravljenega zaslišanja že tudi mogoče odločiti o tožbenem zahtevku, a vendar to nikakor ni v nasprotju z namenom instituta začasne odredbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082906
URS člen 23, 39. ZIZ člen 58, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - članek - objava na spletni strani - odstranitev s spletne strani - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - učinkovito sodno varstvo - težko nadomestljiva škoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda govora - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Pravica do svobode govora ter javnosti do obveščenosti o delovanju medija v obravnavanem primeru pretehta nad pravico tožnika do časti in dobrega imena.
Iz opisa kaznivega dejanja v vloženi zasebni tožbi izhaja, da naj bi obtoženi A. A. v neugotovljenem času do 13. 10. 2018, ko je bil predmetni članek objavljen na spletni strani C., izjavil določene trditve, ki naj bi razžalile zasebnega tožilca B. B., pri čemer je v skladu z ustaljeno sodno prakso v korist obtoženega šteti, da je takšne izjave (lahko novinarju) podal že 1. 10. 2018. Upoštevaje določbo 5. točke prvega odstavka člena 90 KZ-1, glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 (denarna kazen ali zapor do 6 mesecev), kazenski pregon zastara v 6 letih od storitve kaznivega dejanja, to je torej v 6 letih od dne 1. 10. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082064
ZPP člen 358, 358-2. OZ člen 9, 86, 95.
družbena lastnina - promet z nepremičninami - pravica uporabe - izvenknjižna pridobitev pravice uporabe - veljavnost pravnega posla - pomen zemljiške knjige v preteklosti - realizacija pogodbe
Dejstvo, da pogodba ni bila realizirana, na njeno veljavnost nima vpliva. Pogodba je neveljavna, kadar je nična ali izpodbojna. Dejstvo, da je pogodba odplačna, tožnica pa v zameno za priznanje pravice uporabe ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti plačila dogovorjene vrednosti nepremičnine, nima učinka na dano priznanje pravice uporabe. Če ena izmed pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ki so iz nje nastale, to ni razlog za njeno neveljavnost, pač pa ima za posledico nastanek izpolnitvenega zahtevka stranke, ki je svojo obveznost izpolnila.
postopek za preklic pogojne obsodbe - pravica do izjave - očitno izmikanje - nevročitev odločbe
Ker je procesnopravno zmotno pritožbeno stališče, da je obsojenčeva navzočnost v postopku za preklic pogojne obsodbe obvezna, sodišče prve stopnje pa je tudi podvzelo potrebne korake v smeri pridobitve obsojenčeve razlage vzrokov za neizpolnitev posebnega pogoja v postopku za preklic pogojne obsodbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je s svojim ravnanjem obsojencu prekršilo ustavno zagotovljene procesne kavtele.
Pravica do izjave v postopku za preklic pogojne obsodbe je spoštovana, če je sodišče na razumen način poskušalo zagotoviti obsojenčevo navzočnost v tem postopku.
Ko se postopku za preklic pogojne obsodbe očitno izmika, je dolžan obsojeni med drugim sprejeti breme nevročitve odločbe, izdane v njegovo škodo.
OZ člen 9, 9/1. ZPP člen 82, 82/1, 82/2-4, 82/3, 82/4, 84, 84/1, 214, 286, 286/3.
pogodba o prenosu terjatve - cesija - potrošniški kredit - načelo pacta sunt servanda - postavitev začasnega zastopnika - objava na oglasni deski - objava v državnem uradnem listu - prekluzija novih dokazov
Povsem razumno je, da je tožeča stranka zato, ker toženec na vlogo kar 2 leti ni odgovoril, (upoštevaje 214. člen ZPP) razumela, da toženec njene navedbe priznava in zato ni bilo potrebe, da predloži cesijsko pogodbo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je povsem logično, da je zatem, ko je toženec na prvem naroku ugovarjal, da zato, ker tožeča stranka ni predložila ustreznih dokazov, ni jasno, od kje izvira vtoževana terjatev, sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za rok, v katerem bi predložila ustrezna dokazila. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno pojasnilo, da bi zavrnitev takega predloga pomenila formalistično sojenje, v katerem bi bilo pretirano poseženo načelo kontradiktornosti postopka oziroma pravico stranke do izjave.
Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi. Lovljenje pri tem ni samostojna alternativna dispozicija, s katero bi bilo mogoče dokončati kaznivo dejanje, temveč je obligatorno vezana na eno od preostalih treh alternativnih dispozicij: ubije, rabi ali ujame. Lovljenje samo, pri katerem posledica ne nastane - torej divjad ni ubita, ranjena ali ujeta, ne zadostuje za dokončanje kaznivega dejanja po prvem odstavku 342. člena KZ-1. Sam lov brez dovoljenja lahko predstavlja prekršek po ZDLov-1.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 14, 14/3-1, 14/3-2, 28, 34, 38, 38/1, 39, 42, 42/1, 225, 233, 233/2, 233/7, 233/8, 233/9, 233/11, 234, 234/1. ZPP člen 212.
stečaj pravne osebe - novela ZFPPIPP-H - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - poslovodstvo - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - čas nastopa insolventnosti - predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - osnovni kapital družbe - ohranjanje osnovnega kapitala - dolgoročna plačilna nesposobnost - vrednost unovčene stečajne mase - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - trditveno in dokazno breme
Z novelo ZFPPIPP-H uveljavljena določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ne pomeni posega v pridobljene pravice nekdanjega poslovodstva in ne uporabe zakonske določbe za nazaj in s tem za retroaktivno uporabo zakona, v nasprotju s 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ko je pritožnik podal predlog za začetek stečajnega postopka, je z novelo ZFPPIPP-H urejena odgovornost nekdanjega poslovodja za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP) že veljala. Pritožnik je torej ob podaji predloga za začetek stečaja na to moral in mogel računati. Odgovornost poslovodij po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP je povezana z njihovimi obveznostmi pri nastanku insolventnosti. Gospodarske družbe in njihovi poslovodje so dolžni spoštovati vsakokrat veljavna pravila finančnega poslovanja, tudi tista, ki jih predpisuje ZFPPIPP (28. člen ZFPPIPP). S tem v zvezi poslovodje nimajo nobenih „pridobljenih pravic“ in ni mogoče zagovarjati pritožnikovega stališča, da bi določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP lahko veljala le za tiste družbe, ki bi bile ustanovljenje od sprejetja te novele dalje.
Iz določbe enajstega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti povračilo naloženo v korist stečajnega dolžnika, saj je sklep izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Prejeto plačilo pa se bo potem vrnilo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
Sklep iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se izda (šele), če/ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Znesek predujma, ki ga mora vrniti nekdanji poslovodja, je potrebno zmanjšati za sredstva, prejeta iz naslova unovčenja stečajne mase, saj se bo predujem vrnil tudi iz tega zneska (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZIN člen 32, 38, 38-1, 38-4.
odločanje prekškovnega organa - osebna zaznava prekrška - plačilni nalog - trajajoč prekršek - neizpolnitev v roku - inšpekcijski pregled - čas storitve prekrška - izvršljiva inšpekcijska odločba - zastaranje pregona za prekršek - relativno zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje pregona
Iz zakonskega opisa prekrška po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN izhaja, da je njegov sestavni del samo neizpolnitev z odločbo odrejenih ukrepov v določenem roku, ne pa tudi vzdrževanje neizpolnitve, zaradi česar je prekršek po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN storjen in dokončan z iztekom izpolnitvenega roka oziroma najkasneje z izvršljivostjo odločbe o odreditvi ukrepov.
Plačilni nalog vsebuje napačno časovno opredelitev prekrška, saj prekrška nista bila storjena v dneh kontrolnega inšpekcijskega pregleda (16.3.2022 in 30.8.2022), temveč je bil prekršek storjen najkasneje dne 23.10.2019, ko je odločba o odreditvi ukrepov postala izvršljiva. Zato je v času kontrolnih inšpekcijskih pregledov, na podlagi katerih je prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga zoper storilca začel postopek o prekršku, že preteklo več kot dve leti in je nastopilo relativno zastaranje pregona, v vsakem primeru pa je pregon absolutno zastaral po izteku štirih let od storitve prekrška, torej dne 23.10.2023, zaradi česar je izpodbijana sodba z dne 8.11.2023 bila izdana po nastopu absolutnega zastaranja pregona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082188
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 2-b.
varstvo potrošnikov - pojem potrošnika - finančni leasing nepremičnin - predlog za izdajo začasne odredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
SEU je v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS dne 24. 10. 2024 izdalo sodbo (C-347/23), kjer je razsodilo, da je treba člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da je fizična oseba, ki sklene pogodbo o hipotekarnem kreditu za financiranje nakupa ene same stanovanjske nepremičnine, da bi jo odplačno oddajala v najem, zajeta s pojmom "potrošnik" v smislu te določbe, kadar ta fizična oseba deluje za namene, ki so izven njene poslovne ali poklicne dejavnosti. Zgolj dejstvo, da želi ta fizična oseba ustvarjati prihodke od upravljanja te nepremičnine, samo po sebi ne more pripeljati do izključitve navedene osebe iz pojma "potrošnik" v smislu navedene določbe. Če se torej fizična oseba ni ukvarjala z oddajanjem nepremičnin v najem, sklenitev pogodbe z namenom oddajanja ene stanovanjske nepremičnine in ustvarjanja dohodka iz tega naslova še ne pomeni, da ta oseba ni potrošnik v smislu te direktive.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - koristi otroka kot pravni standard - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorstvom - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - omejitev pravice do stikov - ogroženost otroka - odtujitev otroka od roditelja - ponovna vzpostavitev stikov - starost otroka
Starost otrok sama po sebi ne izkazuje, da je po osemmesečni prekinitvi stikov za zagotovitev koristi otroka (nujno) potrebna takojšnja vzpostavitev ureditve, po kateri otrok čim bolj enakomerno preživlja čas z enim in drugim staršem. Med pomembnimi za presojo so tudi okoliščine, ki so privedle do prekinitve stikov (in so bile ovrednotene v sklepih o izreku ukrepa prepovedi približevanja).
preživnina za mladoletnega otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - porazdelitev preživninskega bremena - rojstvo otroka - stanovanjski kredit - obseg stikov - premoženjske razmere - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, niso bistveno spremenile. Res je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da morajo biti okoliščine bistveno spremenjene in da vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, vendar v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti vsaj tega, da so se predlagatelju po zadnji določitvi preživnine rodili še trije otroci, medtem ko nasprotna udeleženka ne preživlja več dveh polsester mld. A. A.
ZD člen 32, 32/1, 63, 101, 101/1, 132, 145, 145/1, 210, 212, 213, 213/1. ZPP člen 224.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o veljavnosti oporoke - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - preklic oporoke - prejšnja in poznejša oporoka - dokazni pomen javne listine
Spor o veljavnosti oporoke se tiče vseh dedičev, zato morajo v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, sodelovati vsi. Enako velja za pravdo za ugotovitev neobstoja zakonite dedne pravice - v njej morajo sodelovati vsi zakoniti dedič.
Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše (prvi odstavek 101. člena ZD). Zapustnik je v oporokah, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, na različen način razpolagal z (istim) nepremičnim premoženjem, zato je glede na citirano zakonsko določilo treba ugotoviti, ali je oporoka brez datuma kasnejša in preklicuje oporoko z dne 5. 11. 2012 (v zvezi z oporoko z dne 13. 1. 2005).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 74.
možnost preizkusa sodbe - podjemna pogodba - pogodbena dela - dodatna dela - cena del - skrbnik - pooblastilo za zastopanje
Medtem ko je tožnica toženki zaračunala za 92.788,27 EUR izvedenih del brez oziroma za 113.201,69 EUR z DDV, kar je bilo po presoji sodišča prve stopnje vse utemeljeno, po oceni pritožbenega sodišča iz Pogodbe izhaja, da brez sklenitve aneksa skupna cena del v nobenem primeru ne bi smela preseči 78.786,96 EUR brez oziroma 96.120,09 EUR z DDV. Skrbnik pogodbe je bil upravičen potrditi (v smislu druge povedi drugega odstavka 7. člena Pogodbe) nepredvidena dela (kot rečeno, šlo je za sicer vnaprej nespecificirana, vendar pogodbena dela), toda le kolikor zanje ni bil nujen aneks (tj. do 10 % oziroma v okviru njihove vrednosti 7162,45 EUR). Upravičenja skrbnika v Pogodbi niso bila posebej opredeljena, že zato pa mu ni mogoče pripisati pooblastila, da bi veljavno spreminjal (dopolnjeval) njeno vsebino (s sklepanjem aneksov ali mimo njih). To razlikovanje odgovori na vprašanje, v kakšnem obsegu tako po velikosti (do 7162,45 EUR) kot po tipu del (samo nepredvidena v smislu prvega odstavka 7. člena Pogodbe, tj. vnaprej po vrstah sicer nespecificirana, toda pogodbena dela) je skrbnik pogodbe lahko veljavno zavezal toženko, ko je 27. 10. 2021 podpisal Zapisnik pogajanj za izvedbo nepredvidenih del in izrazil svoje, ne pa (ali ne v celoti) veljavno tudi njeno strinjanje z deli v skupni vrednosti 20.406,60 EUR.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082263
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kredit v CHF - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved razpolaganja s terjatvijo - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Četudi bi sodišče ugotovilo ničnost kreditne pogodbe, bo morala tožeča stranka toženki vrniti, kar je od nje prejela. Ker glavnice, izplačane iz naslova izpolnitve te pogodbe, tožeča stranka še ni odplačala, ji vsaj do odplačila glavnice ne bo potrebno spreminjati tožbe za vse med postopkom plačane obroke - do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačala glavnico, torej, ko bo toženki vrnila, kar je od nje po pogodbi prejela. Predlagano zavarovanje bi bilo utemeljeno, če bi bila poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe verjetno izkazana težko nadomestljiva škoda, ki je podana s tem, ko bi morala tožeča stranka razširjati tožbo oziroma vlagati novo tožbo. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeča stranka niti še v času vložitve pritožbe ni v celoti odplačala zneska glavnice, ki ga je prejela od toženke iz naslova izpolnitve kreditne pogodbe. Nerelevantna je pritožbena navedba, da bo to glavnico kmalu odplačala, saj do tega dejstva še ni prišlo niti ni gotovo, da bo do njega sploh prišlo. Plačilo obrokov s strani tožeče stranke namreč ni gotovo bodoče dejstvo kot je na primer potek časa. Glede na navedeno s stopnjo verjetnosti ni izkazano, da v primeru utemeljenosti tožbenih zahtevkov, polnega učinka končne meritorne odločitve ne bi bilo mogoče zagotoviti brez zavarovanja, s katerim se začasno zadrži plačevanje zapadlih mesečnih obrokov po sporni kreditni pogodbi.
Tudi sicer (če bi bili izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje učinkovanja pogodbe, pa zaenkrat niso) pa po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev polnega učinka morebitne ugoditve zahtevku na ničnost pogodbe, kot ga terja pravo EU, zadostuje začasno zadržanje učinkovanja pogodbe. Taka začasna odredba toženki prepoveduje nadaljnje uveljavljanje upravičenj iz pogodbe. Morebitno uveljavljanje teh upravičenj v izvršilnem postopku bi bilo v nasprotju z začasno odredbo in zato nedopustno. Zato v takšnem primeru tožeči stranki do konca začasnega zadržanja tudi ni treba plačevati obrokov v skladu s to pogodbo.
Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana v izpodbijanem zavrnilnem delu, bi posegla v toženkino pravico do sodnega varstva - uveljavljanja terjatev v izvršilnem postopku. Po stališču novejše sodne prakse taka začasna odredba ni dopustna. ZIZ daje tožeči stranki na razpolago pravna sredstva, s katerimi se lahko upre morebitnemu toženkinemu uveljavljanju pogodbenih terjatev v izvršilnem postopku (ugovor zoper sklep o izvršbi, odlog izvršbe, nasprotna izvršba).
DZ člen 135, 136, 137, 138, 138/3, 189, 190. OZ člen 288.
skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - starševska skrb - največja korist otroka - višina preživnine za otroka - pridobitne sposobnosti - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - delna izpolnitev - vračunanje izpolnitve
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodna praksa, izoblikovana na podlagi DZ, pri odločanju, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, izpostavlja, da mora sodišče ugotoviti, kateri starš ima boljše pogoje za izvrševanje varstva in vzgojo otroka, torej, kateri je bolj primeren za izvajanje pravnih in dejanskih vidikov varstva in vzgoje. Izhajajoč iz stališča, da imajo starši v enaki meri tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno varstvo in vzgojo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.
Kot otrokova potreba se upošteva skupni strošek njegovega bivanja pri obeh starših, ki morata ta strošek pokriti v enakih delih. Realno pa ta strošek v višjem znesku primarno krije predlagateljica, saj je strošek bivanja pri njej višji iz objektivnih razlogov (lokacija stanovanja in dejstvo, da si predlagateljica teh stroškov ne deli še s kom tretjim), zato mora za izenačitev bremena ustrezen del stroška bivanja pri predlagateljici pokriti tudi nasprotni udeleženec.