Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/8. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/2. ZPP člen 236, 237, 237/1.
ocena delovne uspešnosti - kriteriji
Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopolna zahteva za odložitev odločanja - manjkajoče listine - rok za dopolnitev zahteve - prošnja za podaljšanje roka - izvajanje aktivnosti - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - dopolnitev zahteve po preteku roka - sklep o začetku stečajnega postopka - dopolnilni sklep
Temeljno opravilo v postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), saj se je treba zavedati, da nasproti pravicam insolventnega dolžnika stojijo pravice upnikov, da prejmejo (vsaj delno) poplačilo svojih dospelih terjatev. Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v drugem odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo in so opredeljene v 1. do 4. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPPIPP. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek tridnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Navedeni rok glede na izrecno zakonsko določbo iz četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP ni podaljšljiv, na kar je bil dolžnik s sklepom z dne 12. 12. 2024 izrecno opozorjen.
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 270, 270/2, 286, 286/2, 286/2-2, 286/2-3, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7, 4/3. ZPP člen 181, 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 325, 327, 327/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
poslovodja družbe - odpoklic iz krivdnih razlogov - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pogodbena ureditev, po kateri poslovodni delavec po odpoklicu s funkcije (tudi krivdnem) nadaljuje z delovnim razmerjem, ni v nasprotju z moralnimi načeli. Opravljanje dela v delovnem razmerju ni nemoralno. Pogodbeno določilo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne predpostavlja, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi, da bi članica uprave svojo funkcijo opravljala brez zahtevane skrbnosti, pri čemer sodišče prve stopnje tega, ali toženka tožnici (še) lahko zaupa, utemeljeno ni ugotavljalo, saj za odločitev ni bistveno (bistveno bi bilo v primeru, če bi si tožnica prizadevala za reintegracijo na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1).
Tožnici po odpoklicu s funkcije članice uprave, ker ji toženka skladno z veljavnim določilom pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe ni zagotovila nadaljevanja delovnega razmerja, delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opis kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je obrazložen skladno s 87. členom ZDR-1. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala ustrezen in zadosten opis tožnikovega ravnanja, iz katerega so razvidne konkretne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in zakonski znaki kaznivih dejanj, ki jih izpolnjujejo očitane kršitve. Tožnik tako ni mogel biti v dvomu, katera konkretna ravnanja mu toženka očita oziroma pred čem se brani, saj so posamezni historični dogodki v obrazložitvi izredne odpovedi opredeljeni tako vsebinsko kot časovno.
ZDR-1 vsebine pojma "hujša kršitev" ne opredeljuje, gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V skladu s slednjo je za presojo, ali je podana hujša kršitev delovnih obveznosti, pomembno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil.
Tožnikovo izrekanje navedenih izjav, ki jih ni zanikal, predstavlja neprimeren in nespoštljiv odnos do neposredno nadrejene, kar je kršitev dolžnosti po spoštljivosti v odnosih s predstojniki, drugimi javnimi uslužbenci in podrejenim osebjem iz 3. točke 5. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Vsebina izjav, četudi so bile le-te v zvezi s službenimi zadevami, nakazuje na nedirektno (posredno) grožnjo z izgubo zaposlitve oziroma položaja, zato jih ni mogoče razumeti kot zgolj izražanje nestrinjanja z načinom izvedbe javnega naročila ali kot kritiko ravnanja nadrejenih.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - čas veljavnosti začasne odredbe - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - upravitelj zapuščine
Predmetna začasna odredba je izdana z veljavnostjo do konca izvršilnega postopka, kar se nesporno še ni zgodilo, kljub pravnomočni odločitvi v tej pravdi.
V primeru vloge z dne 8. 1. 2025 gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tarifne številke 16 OT, ne pa za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 43.
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka (1 c) točka tarifne številke 16 OT, ki določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1 b) točko te tarifne številke, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %), ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 135, 140, 178. ZPIZ-1 člen 194. Pravilnik o delovni knjižici (1990) člen 15.
sorazmerni del starostne pokojnine - računanje zavarovalne in pokojninske dobe - gostota pokojninske dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Ker je tožnik dopolnil zavarovalno dobo po zakonodaji Republike Slovenije in Bosne in Hercegovine, se na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, pa določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo.
dedovanje - novo najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - smrt dediča - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
Sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, bi bil pravno nesprejemljiv.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00085439
ZPP člen 41, 41/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.
odmera takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - več tožencev - več tožnikov
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno podlago, ali zoper več tožencev, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. Vrhovno sodišče je že potrdilo, da se v takem primeru po drugem odstavku 41. člena ZPP ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov več tožnikov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah zoper različni toženki. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru, kot že navedeno, določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Če tožeča stranka postavi tudi podrejeni zahtevek, se zanj na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZST-1 plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.
Šele ko bo tožeča stranka spremenila tožbo in ko bo jasno, kdo je toženka v predmetnem postopku, ter bo določen primarni in (morebitni) podredni zahtevek in vrednost spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo sodišče prve stopnje lahko pravilno določilo, kakšna je taksna obveznost tožnikov v predmetnem postopku.
Pritožnika sta po sklepu o dedovanju D 193/2022 dediča po pokojnem dolžniku. Sodišče prve stopnje je zato ob uporabi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno nadaljevalo izvršilni postopek zoper njiju.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 277, 277-1, 377, 377/3, 429.
zavrženje obtožnega predloga - razveljavitev sklepa - oškodovanec kot tožilec - predlog za izločitev sodnika - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
ZKP v 6. točki prvega odstavka 39. člena določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V obravnavani zadevi sodnik, ki je v zadevi odločal, ni predlagal svoje izločitve, stranki pa mora biti pravica, da zahteva izločitev sodnika, zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi oškodovanec kot tožilec ni bil seznanjen s tem, kdo bo zadevo obravnaval, preden je bilo o njej odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi njegovega pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
V nadaljnjem postopku bo zahteva za izločitev sodnika D. D., navedena v pritožbi zoper izpodbijani sklep in dodatno v izjavi na odgovor predsednice sodišča Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki jo je podal njegov pooblaščenec, predložena predsedniku sodišča, ki bo o zahtevi izvedel postopek in o njej odločil, po odločitvi predsednika sodišča pa bo sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus obtožnega predloga.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje - prepoved ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje - standard obrazloženosti - obrazloženost odločitve o stroških
Tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - odločitev o ugovoru - odgovor dolžnika - pravočasnost vloge - dolžnikova pravica do izjave
Ne drži, da je upnik v predlogu za izvršbo (ki je bil nenazadnje vložen na predpisanem obrazcu) zatrjeval, da mu dolžnik nepremičnine ni izročil. Takšne navedbe upnik v predlogu za izvršbo ni nikjer podal. V tem delu je podana protispisnost. Dožnikova vloga ni bila prepozna, saj je upnik šele v odgovoru na dolžnikov ugovor podal dejstva v zvezi z neizročivijo nepremičnine oziroma nepravilno izročitvijo le-te, t.j., katerih listin mu naj vse dolžnik ob primopredaji ne bi izročil oziroma so bile te listine nepopolne (torej trditve, na katere je opiral predlog za izvršbo). Na odgovor na upnikov odgovor na ugovor je dolžnik tako imel pravico odgovoriti.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev primerne preživnine - sprememba otrokovega osebnega imena
Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok.
oddaja v vzgojni zavod - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - strokovni center
V skladu z ZOOMTVI se otrok in mladostnik namesti v strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. Sodišče z odločbo o namestitvi odloči o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod ter določi strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov (drugi odstavek 8. člena ZOOMTVI).
Gre za strokovno vprašanje namestitve otroka znotraj strokovnega centra.
Pritožbeno sodišče pa tudi tokrat soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen A. A. in ki se sedaj nahaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra, še vedno potrebno. Na podlagi v izpodbijanem sklepu izpostavljenega izvedenskega mnenja je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je A. A. nevaren za okolico in da je nevarnost ponavljanja hudih kaznivih dejanj mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo UKC. Da bi sodišče prve stopnje odpravilo varnostni ukrep, za kar se smiselno zavzema pritožba, bi bila ključna ugotovitev, da je pri obsojencu odpravljena nevarnost, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje, kar pa pri A. A. ni bilo ugotovljeno. Kar se tiče pritožbenih navajanj, da so glede na zaključke izvedenskega mnenja zaprte vse možnosti, da bi obsojeni predčasno zapustil forenzično psihiatrijo in bil nameščen v SVZ pa je poudariti, da je namen varnostnega ukrepa zdravljenje in varstvo storilca kaznivega dejanja in da je Enota za forenzično psihiatrijo na Oddelku za psihiatrijo UKC pristojna tudi za varstvo in ne le za zdravljenje, A. A. pa zaradi že opisane nevarnosti, da bi storil kakšno hudo kaznivo dejanje, tudi ni mogoče namestiti v SVZ, kjer gre le za zdravstveni zavod, kot je bilo to sicer vse že obrazloženo tudi v sklepu pritožbenega sodišča z dne 13. 9. 2023, in kot je to obsežno pojasnilo tudi prvostopno sodišče v točkah 10 do 13 izpodbijanega sklepa, kjer je z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče obrazloženo, zakaj trenutno ni možna namestitev obsojenca v SVZ.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
ZNP-1 člen 42. ZPND člen 22a. ZPP člen 334, 334/2, 366a.
preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških - umik pritožbe
Ker je do umika pritožbe prišlo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, vzelo umik pritožbe na znanje in o tem izdalo ugotovitveni sklep.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - omejitev gibanja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - trajanje pridržanja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnica ima zaradi duševne motnje - akutnega poslabšanja kronificirane paranoidne shizofrenije, hudo moteni presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoja ravnanja (kar se kaže kot nanašalno preganjalni blodnjavi sistem ter slušne in taktilne halucinacije - bolečina, otekanje možganov, ki jih blodnjavo interpretira, pritožnica pa nima uvida v svoje stanje, zanika bolezen in potrebo po njenem zdravljenju).
Zaradi tega huje ogroža predvsem svoje zdravje, kajti: pred sprejetjem v bolnišnico je samoiniciativno jemala višje odmerke kortikosteroidnega zdravila Medrol, ki ima sistemske učinke, saj slabi imunski s tako povečuje tveganja življenjsko ogrožujočih okužb, tudi sepse, opustila je jemanje predpisanih zdravil in je še vedno prepričana, da jih ne potrebuje, zato ji grozi dodatna kronifikacija paranoidne shizofrenije in s tem stopnjevanje nepovratnih strukturnih sprememb v možganih, ki slabšajo njen sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti in slabšajo možnost remisije.