CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - nove navedbe - prekluzija - prostorski akt
Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - potrebe otroka - določitev preživnine - otroški dodatek - pridobitne zmožnosti staršev
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Pomembno je, da imata oba starša dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj, kar je mogoče le, če vsak od njiju preživi z otrokom dovolj kakovostnega časa.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2.
nov tožnik - pridružitev novega tožnika - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadno sosporništvo na aktivni strani - kolektivna tožba - varstvo potrošnikov - dopustnost tožbe
Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.
stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - podaljšanje - ukrep prepovedi približevanja - selitev matere
Pritožnik navaja, da potrebuje, da pride na stik, dve uri vožnje, vendar pa, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, je namen stikov pod nadzorom v tem, da se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.
kaznivo dejanje velike tatvine - dokazna presoja - zagovor kot dokaz - razhajanje v izjavah prič - časovna oddaljenost dogodkov - posredni ali indicijski dokazi - indična sodba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predvsem prepričljiv in izkustveno sprejemljiv zagovor je protiutež indičnim dokazom, vendar pa tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru meni, da tako podan zagovor ni vodotesen in ne izpodbije sicer ugotovljenega dejanskega stanja.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - neizvedba dokaza
Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženka ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti v zvezi z neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala le tožnica.
Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja za maksimalno možno obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je namreč treba, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico, ki je njegova nečakinja in na katero je v preteklosti, ko njenih staršev ni bilo doma, tudi pazil, izvajal spolno nasilje in zlorabil zaupanje s tem, ko je poleti 2024 z njo proti njeni volji spolno občeval, v zadnjem letu pa jo tudi večkrat proti njeni volji otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti. Obenem se ga predlagateljica boji in se je zaradi travm, ki jih je povzročilo navedeno spolno nasilje, tudi psihiatrično zdravila.
Sodišče druge stopnje sicer ugotavlja, da pri odmeri trajanja ukrepa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati spolnih napadov izpred več let, ki so se zgodili v času predlagateljičinega osnovnošolskega obdobja, vendar že teža spolnega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico v letu 2024, kot opisano zgoraj, zadošča za izrek maksimalnega trajanja ukrepa v obdobju 12 mesecev.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - podlaga za izračun sodne takse - obseg plačila takse za pravna sredstva - pobotni ugovor v pravdi - primarni in podredni tožbeni zahtevek - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov
Gre za terjatve, ki izvirajo iz enega (istega) pravnega razmerja. To bo nastalo v primeru ugotovljene ničnosti kreditnih pogodb, ko bodo na mesto izpolnitvenih zahtevkov stopili kondikcijski zahtevki, ki imajo (enako kot izpolnitveni zahtevki pri dvostranskih pogodbah) vzajemno naravo. Terjatve po primarnem in vseh podrednih pobotnih ugovorih imajo pravno naravo kondikcijske terjatve. Zahtevka po primarnem in drugem podrednem pobotnem ugovoru sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov. Vključen zahtevek pa ni prava eventualna kumulacija, temveč en zahtevek (v višini večjega). Enako - torej da gre za deloma vključen zahtevek (do višine primarnega podrednega pobotnega ugovora), velja tudi za zahtevek po tretjem podrednem pobotnem ugovoru.
spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - sestavine sodbe - ugovor procesnega pobota - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka ni postavila ugovora pobota v okviru trditvene podlage, temveč se je nanj sklicevala v svoji izpovedbi, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o slednjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084199
ZKP člen 10, 357, 357-3. KZ-1 člen 158, 158/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
kaznivo dejanje razžalitve - zavrnilna sodba - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - znaki prekrška - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrnitev pritožbe
Opis kaznivega dejanja vsebuje tudi znake prekrška, ne vsebuje pa dodatne okoliščine, ki bi bila značilna le za kaznivo dejanje, zato je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da se oba opisa sklicujeta na določeno ravnanje obdolženca, vidno v zunanjem svetu, pri čemer sta opisa identična glede časa, kraja, načina in sredstva storitve, nenazadnje tudi glede prepovedane posledice, torej je dejstvena podlaga, na katero se sklicujeta tako opis prekrška kot opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi, v bistvenem enaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084195
ZPP člen 11. SPZ člen 66, 67, 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - protipravnost vznemirjanja - poseg v solastnino - dovoljenje lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastnika - imisije - prekomerne imisije - ureditev poti - parkiranje - odvodnjavanje meteornih voda - zloraba procesnih pravic
Sodišče ni upoštevalo procesnih dejanj toženke, ki jih tožeča stranka ocenjuje kot zavlačevalna (vključno s predlogi za prekinitev postopka). S tem je preprečilo zatrjevano zlorabo pravic in pravilno uporabilo 11. člen ZPP.
Ker je imela toženka za očitane posege pri ureditvi spornega dela solastne poti (dvig terena, tlakovanje površine, postavitev opornega zidu) veljavno obligacijsko podlago (dovoljenje lastnika zemljišča in med vsemi solastniki sklenjen dogovor o načinu uporabe poti), ni zakonskih pogojev za zahtevano zaščito pred vznemirjenjem zaradi navedenih ravnanj, ker niso (bila) protipravna.
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2. URS člen 19.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno zastopanje po odvetniku - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prisilni ukrep - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pravica do osebne svobode - temeljna jamstva poštenega postopka - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - načelo avtonomije volje strank - razrešitev skrbnika - posebno varstvo in skrb - nujnost in sorazmernost ukrepa - individualna ogroženost - duševna motnja - zdravstveno stanje - zdravstveni karton - zaslišanje priče
Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - obnova postopka - obnovitveni razlogi - sodba SEU - načelo pravnomočnosti - poseg v načelo pravnomočnosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - restriktivna razlaga - postopkovna pravila - nacionalno pravo - načelo enakovrednosti - sprememba sodne prakse - načelo učinkovitosti - izčrpanost pravnih sredstev
Postopkovna pravila so stvar nacionalnega prava. Skladno z načelom enakovrednosti postopkovna pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne položaje v nacionalnem pravu, skladno z načelom učinkovitosti pa ne smejo biti izoblikovana tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red EU.
Varstvo potrošnika ni absolutno, pravo EU nacionalnega sodišča ne zavezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tako neuporabo lahko odpravila kršitev določbe iz Direktive 93/13, ne glede na njeno naravo, če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.
Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.
Predmetno izvedensko mnenje je bilo v času prvega naroka glavne obravnave staro že več kot dve leti. Takšno obdobje je tudi po oceni pritožbenega sodišča predolgo, da bi izdelano izvedensko mnenje zanesljivo izkazovalo aktualno zdravstveno stanje obdolženke in bi sodišče prve stopnje moralo še pred njenim zaslišanjem brez dvoma ugotoviti njeno procesno sposobnost na način, da bi odredilo psihiatrični pregled po določbi 265. člena ZKP.
Predloženo zdravniško opravičilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. Če sodnik podvomi v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obdolženčevega zdravstvenega stanja, saj za to nima ustreznega znanja.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o izvedenskem mnenju in da z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom izpodbija pravilnost mnenja postavljenega izvedenca. Sodišče bi tako moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov strokovnjakov izpodbijala mnenja sodnih izvedencev, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem dr. E. E. na obravnavi in njegovim soočenjem s postavljeno izvedenko preizkusi njeno mnenje.
Ker sodišče dr. E. E. in izvedenke dr. D. D. ni soočilo, čeprav je bilo mnenje dr. E. E. ključno za dokazovanje procesne nesposobnosti obdolženke, je sodišče prve stopnje kršilo pravico obdolženke do obrambe in je tako podana kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - plačilo stroškov postopka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povračilo potnih stroškov - odsotnost iz pisarne - sedež pooblaščenca - stalno prebivališče - svobodna izbira odvetnika - neprerekane navedbe
V obravnavanem primeru si je toženka izbrala pooblaščenko zunaj sedeža sodišča. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi potne stroške pooblaščenke toženke za prihod iz Ljubljane v Črnomelj in nagrado zaradi odsotnosti pooblaščenke iz pisarne. V pritožbi je tožnik izpodbijal nastanek potnih stroškov pooblaščenke in stroškov zaradi odsotnosti z navedbo, da se pooblaščenka toženke, ki je sicer domačinka iz D., na naroka ni pripeljala iz Ljubljane. Ker toženka v odgovoru na pritožbo te pritožbene navedbe ni izrecno prerekala, se šteje za priznano (214. člen ZPP).
plačilo uporabnine za nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - družinsko nasilje - fizično nasilje - občutek ogroženosti - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - nastanitev v domu upokojencev - uporaba brez pravne podlage - onemogočanje uporabe solastniku - prikrajšanje solastnika - nadomestitev koristi od uporabe - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.