• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK sklep II Cp 48/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01722
    ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
    izvršilni naslov - zastaranje terjatve
    Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

     
  • 182.
    VSL sklep I Cpg 219/2006
    11.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05701
    ZIZ člen 62, 62. ZPP člen 189, 189/2, 313, 313/3, 189, 189/2, 313, 313/3.
    pravnomočnost - ugovor o višini pobotane terjatve - nasprotna tožba
    Iz podatkov priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I

    Pg 170/2003 izhaja, da je tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v

    Kranju Ig 01/01379 vložila proti sklepu o izvršbi na podlagi

    verodostojne listine ugovor, v katerem je med drugim navedla, da

    vlaga tudi procesni ugovor zaradi pobota za znesek 33.675.000,00 SIT

    z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2001. Vendar, tožeča stranka

    - v omenjeni izvršilni zadevi dolžnik je z ugovorom v tem obsegu

    pravonomočno propadla, kot je to razvidno iz sklepa Višjega sodišča v

    Ljubljani z dne 17.4.2003 z opr. št. II Cpg 190/2003.

    Odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka

    uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane pravnomočna, če je o

    njej odločeno v sodbi (3. odstavek 319. člena ZPP). Iz sklepa Višjega

    sodišča v Ljubljani z dne 17.4.2003, opr. št. II Cpg 190/2003 pa je

    razvidno, da pritožbeno sodišče ni odločilo o ugovoru zaradi pobota

    na način, ki je opredeljen v 3. odstavku 319. člena ZPP.

    Procesna ovira pravnomočno razsojene stvari zato po prepričanju

    pritožbenega sodišča ni podana.

     
  • 183.
    VSL sodba I Kp 1659/2005
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22818
    ZKP člen 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3.
    dejavnost
    Ker je na podlagi napotkov iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega

    sodišča sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo

    ugotovilo, da sta tajni policijski delavec in tajni policijski

    sodelavec obtoženca že pred izvedbo ukrepov po tedaj veljavnem členu

    150 ZKP izzvala k kriminalni dejavnosti v zvezi s storitvijo kaznivih

    dejanj po členu 196 in 310 KZ, je ravnalo pravilno, ko je tako zoper

    nezakonito napeljanega obtoženca, kakor tudi zoper njegova

    sostorilca, ki sta pri storitvi kaznivega dejanja sodelovala zgolj

    zaradi njegovega nagovarjanja, izdalo zavrnilno sodbo po 4. toki 357.

    člena ZKP.

     
  • 184.
    VSL sklep III Cp 646/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50102
    ZIZ člen 178, 178.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna cenitev nepremičnine
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da

    mora dolžnik z izvedenskim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je

    prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih

    okoliščin prišlo do bistvene spremembe v tržni vrednosti

    nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne

    cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo

    sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev višja od prejšnje,

    ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti verjetno

    izkazana. S takšno razlago določbe četrtega odstavka 187. člena ZIZ

    bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno izpodbija pravilnost prve

    cenitve in s tem zavlačuje izvršilni postopek. Zakonodajalec pa je

    prav z novelo četrtega odstavka 178. člena hotel takšno ravnanje

    preprečiti.

     
  • 185.
    VSL sklep I Cp 4668/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51616
    ZNP člen 131, 131. SPZ člen 77, 77.
    postopek za ureditev meje - zavrženje predloga - spornost meje
    Določilo 131. člena ZNP, ki sodni postopek za ureditev meje

    predvideva za primere, če je meja med zemljišči sporna, s tem ne

    opredeljuje procesnih predpostavk, kot je zmotno štelo sodišče prve

    stopnje. Odgovor na vprašanje, ali predlagatelj upravičeno zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku, je namreč odvisen od vsebinske

    presoje njegovih navedb. Res je, da je nesmiselno voditi sodni

    postopek v primeru, če je bila meja vsaj v upravnem postopku določena

    kot dokončna in ni spora o njenem poteku, postala pa je nespoznavna v

    naravi. V tem primeru je mogoče zahtevati enostaven katastrski

    postopek za obnovo na podlagi fiksiranih podatkov zemljiškega

    katastra, po katerih se mora označiti nespoznavna meja. Vendar iz

    ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bila meja v

    katastrskem potopku določena kot dokončna. Procesna ovira za vodenje

    postopka bi bila tudi pravnomočna sodna odločba, s katero bi bila

    meja že urejena na podlagi identičnega predloga. V obravnavanem

    primeru te ovire ni. Sodišče prve stopnje je tako določbo 131. člena

    ZNP zmotno uporabilo, ko je predlog za ureditev meje zavrglo, zaradi

    tega pa je ostalo dejansko stanje neraziskano.

     
  • 186.
    VSK sodba I Cpg 189/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02283
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
    spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.

     
  • 187.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • 188.
    VDS sodba Pdp 493/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03758
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1, 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
    Če delavec v odpovedani pogodbi o zaposlitvi nima natančno določenega kraja opravljanja dela ampak je določeno, da se delo opravlja v poslovnih enotah delodajalca (prodajalnah), ugoditev reintegracijskemu zahtevku ne pomeni, da je ustrezen zgolj tisti poziv na delo, ki delavcu omogoči nadaljevanje dela na tisti lokaciji, na kateri je delo opravljal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zato je ustrezen poziv , da tožnica nastopi delo v drugi prodajalni kot pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je tak poziv skladen z krajem opravljanja dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

     
  • 189.
    VSC sodba Cp 580/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01271
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina - višina odškodnine za negmotno škodo
    Tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo,prelom diafize desne stegnenice in desne golenice, Segondov odlom zunanjega kondila desne golenice in raztrganino posterolateralnega dela sklepne kapsule in zadnje križne vezi desnega kolena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je pritožbeno neizpodbijano, je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 3,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3,000.000,00 SIT.

     
  • 190.
    VSK sklep II Cpg 27/2006
    11.5.2006
    sodne takse
    VSK02343
    ZST člen 32, 32. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški - pravilna odmera sodne takse - vrnitev preveč plačane takse
    Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.

     
  • 191.
    VSK sklep II Cpg 80/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02284
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
    Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.

     
  • 192.
    VDS sodba Pdp 397/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03549
    ZPIZ-1 člen 102, 446, 102, 446, 446, 102. ZDR člen 90, 90/3, 116, 116/1, 90, 90/3, 116, 116/1. ZZRZI člen 10, 10.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije
    Delavcu - invalidu III. kategorije pred 1.1.2006 ni bilo mogoče

    zakonito podati redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga (kar

    velja tako za odpoved PZ, kot za odpoved PZ s ponudbo nove).

    Skladno s 1. odstavkom 116. člena ZDR se dopustnost podaje

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije veže

    na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (od 102. do

    105. člena ZPIZ-1), ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi ugotovljene invalidnosti ali poslovnega razloga. Te

    določbe so se začele uporabljati šele z dnem uveljavitve Uredbe

    Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov dne 1.1.2006

    in zato do tega datuma invalidu III. kategorije ni bilo mogoče

    zakonito odpovedati PZ iz poslovnega razloga, kar pomeni, da je

    bilo varstvo absolutne narave, po 1.1.2006 je varstvo invalida

    II. in III. kategorije pred odpovedjo PZ zaradi invalidnosti ali

    iz poslovnega razloga le relativno.

     
  • 193.
    VSK sklep I Cpg 33/2006
    11.5.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK02591
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda
    Prav ima sodišče prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer nevarnosti, o kateri je govora v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Takšnega ravnanja tudi ne predstavlja okoliščina, da tožena stranka nima v proračunskih postavkah zagotovljenih sredstev do takšne višine kot to zahteva tožeča stranka in prav tako ne dejstvo, da ima tožena stranka v proračunu izkazano izgubo. Zatrjevano odtujevanje zemljišč s strani tožene stranke ne pomeni nevarnosti za poplačilo terjatve tožeče stranke, saj slednja ne trdi, da jih občina odtujuje brezplačno.

     
  • 194.
    VDS sodba Pdp 547/2006
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03558
    ZDR člen 182, 183, 184, 185, 182, 183, 184, 185.
    novi ZDR - odškodninska odgovornost - predpostavke
    Novi ZDR v členih od 182. do 185. odškodninsko odgovornost v

    okviru delovnega razmerja ureja na enak način kot jo je ZTPDR.

    Upoštevajoč splošno ureditev odškodninske odgovornosti po OZ ter

    posebnosti, ki veljajo po delovnopravni zakonodaji, morajo za

    odškodninsko odgovornost za škodo v okviru delovnega razmerja

    obstajati naslednje predpostavke:

    - da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je

    predmet pogodbe o zaposlitvi,

    - da je škoda sploh nastala,

    - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim

    ravnanjem delavca,

    - da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude

    malomarnosti.

     
  • 195.
    VSC sklep Cp 1069/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01261
    ZOR člen 200, 200.
    odgovornost za škodo - poškodba
    Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.

     
  • 196.
    VDS sodba Pdp 114/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03542
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3, 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3.
    redna odpoved - izredna odpoved - bolniški stalež
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz razloga nesposobnosti.

    Ker je bil tožnik ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu,

    bi morala tožena stranka skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR z

    dnem ugotovitve tožnikove zdravstvene zmožnosti (zaključek

    bolniškega staleža) ugotoviti, da je tožniku prenehalo delovno

    razmerje, ne pa mu izredno odpovedati PZ, ker se po zaključenem

    bolniškem staležu ni vrnil na delo. Ker je s tem tožniku

    odpovedala PZ, ki je že prenehala, saj je bila že predhodno

    odpovedana iz razloga nesposobnosti, je izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 197.
    VSK sklep I Cp 1217/2005
    11.5.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01967
    ZZK-1 člen 22, 22-5, 161, 161/3-2, 177, 177/2-3, 22, 22-5, 161, 161/3-2, 177, 177/2-3.
    predmet zaznambe spora - pravno dejstvo - solastninski delež
    Po 3. točki 2. odst. 177. člena ZZK-1 se pravno dejstvo vpiše pri nepremičnini, na katero se nanaša. Solastninski delež, ki je sporen v pravdi, ni predmet vpisa.

     
  • 198.
    VSC sodba Cp 641/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01276
    ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
    preživnina
    Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.

     
  • 199.
    VSK sklep II Cpg 17/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02612
    ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/4.
    izvršilni stroški - neopravljen rubež - stroški izvršitelja
    Neuspešen ali neizveden rubež, o katerem je govora v 4. odst. Tar.št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l.RS št. 18/2003) predpostavlja situacijo, ko se izvršitelj nahaja na licu mesta z namenom, da prične z opravo izvršilnega dejanja oz. tega že prične opravljati.

     
  • 200.
    VSK sodba I Cpg 153/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02337
    ZPP člen 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496, 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496.
    spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
    Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>