• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSC sodba Cp 580/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01271
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina - višina odškodnine za negmotno škodo
    Tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo,prelom diafize desne stegnenice in desne golenice, Segondov odlom zunanjega kondila desne golenice in raztrganino posterolateralnega dela sklepne kapsule in zadnje križne vezi desnega kolena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je pritožbeno neizpodbijano, je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 3,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3,000.000,00 SIT.

     
  • 182.
    VSK sklep II Cpg 28/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02342
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5.
    obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik je sicer zatrjeval tudi taka dejstva, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev zahtevka, za zatrjevana dejstva pa dejansko ni predlagal prav nobenih dokazov. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor potrebno šteti za neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.

     
  • 183.
    VDS sodba Pdp 1098/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03578
    ZDR člen 54, 54.
    novi ZDR - transformacija delovnega razmerja
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz

    določenega v nedoločen čas, zato ker je ostal na delu tudi po

    preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni bistveno, da ni hotel

    podpisati naknadno predložene nove PZ za določen čas, ki naj bi

    veljala za nazaj.

     
  • 184.
    VDS sodba Pdp 285/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS0004148
    ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
    Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.

    Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.

     
  • 185.
    VSL sklep I Cp 4668/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51616
    ZNP člen 131, 131. SPZ člen 77, 77.
    postopek za ureditev meje - zavrženje predloga - spornost meje
    Določilo 131. člena ZNP, ki sodni postopek za ureditev meje

    predvideva za primere, če je meja med zemljišči sporna, s tem ne

    opredeljuje procesnih predpostavk, kot je zmotno štelo sodišče prve

    stopnje. Odgovor na vprašanje, ali predlagatelj upravičeno zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku, je namreč odvisen od vsebinske

    presoje njegovih navedb. Res je, da je nesmiselno voditi sodni

    postopek v primeru, če je bila meja vsaj v upravnem postopku določena

    kot dokončna in ni spora o njenem poteku, postala pa je nespoznavna v

    naravi. V tem primeru je mogoče zahtevati enostaven katastrski

    postopek za obnovo na podlagi fiksiranih podatkov zemljiškega

    katastra, po katerih se mora označiti nespoznavna meja. Vendar iz

    ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bila meja v

    katastrskem potopku določena kot dokončna. Procesna ovira za vodenje

    postopka bi bila tudi pravnomočna sodna odločba, s katero bi bila

    meja že urejena na podlagi identičnega predloga. V obravnavanem

    primeru te ovire ni. Sodišče prve stopnje je tako določbo 131. člena

    ZNP zmotno uporabilo, ko je predlog za ureditev meje zavrglo, zaradi

    tega pa je ostalo dejansko stanje neraziskano.

     
  • 186.
    VSK sklep II Cpg 22/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02341
    ZIZ člen 38, 38.
    izvršilni stroški - stroški izvršitelja
    Pravno neupoštevna je pritožbena navedba, da naj bi bil izvršitelj dolžan upnici povrniti sredstva iz drugega postopka.

     
  • 187.
    VDS sodba Pdp 1107/2004
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03608
    ZDDO člen 45, 45.
    stari ZDR - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava - udeležba - hujša kršitev delovne obveznosti
    Zgolj dopis, v katerem delavec navaja, da se zaradi bolniškega

    staleža ne more udeležiti discipninske obravnave, ne zadostuje za

    preložitev obravnave. Delavec mora opravičljiv razlog za

    izostanek dokazati z zdravniškim potrdilom oz. razlog za

    odsotnost ustrezno obrazložiti, da se lahko preveri, ali je ta

    utemeljen.

    Izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se

    lahko pogojno odloži, če je podana pozitivna prognoza glede

    kršiteljevega nadaljnega ravnanja. Razlogi generalne prevencije

    ne morejo vplivati na to, ali se bo izvšitev ukrepa odložila ali

    ne, ampak le na to, ali se bo izrekel ukrep prenehanja delovnega

    razmerja ali ne. ZDDO v 45. členu za kršitve od 1. do 12. točke

    1. odstavka določa obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega

    razmerja, v čemer je vsebovana generalna prevencija. Pogojno

    odložitev ukrepa pa upravičujejo okoliščine, na podlagi katerih

    je moč zaključuiti, da delavec kršitev v bodoče ne bo ponavljal.

     
  • 188.
    VSC sklep Cp 1069/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01261
    ZOR člen 200, 200.
    odgovornost za škodo - poškodba
    Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.

     
  • 189.
    VDS sodba Pdp 114/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03542
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3, 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3.
    redna odpoved - izredna odpoved - bolniški stalež
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz razloga nesposobnosti.

    Ker je bil tožnik ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu,

    bi morala tožena stranka skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR z

    dnem ugotovitve tožnikove zdravstvene zmožnosti (zaključek

    bolniškega staleža) ugotoviti, da je tožniku prenehalo delovno

    razmerje, ne pa mu izredno odpovedati PZ, ker se po zaključenem

    bolniškem staležu ni vrnil na delo. Ker je s tem tožniku

    odpovedala PZ, ki je že prenehala, saj je bila že predhodno

    odpovedana iz razloga nesposobnosti, je izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 190.
    VDS sodba Pdp 397/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03549
    ZPIZ-1 člen 102, 446, 102, 446, 446, 102. ZDR člen 90, 90/3, 116, 116/1, 90, 90/3, 116, 116/1. ZZRZI člen 10, 10.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije
    Delavcu - invalidu III. kategorije pred 1.1.2006 ni bilo mogoče

    zakonito podati redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga (kar

    velja tako za odpoved PZ, kot za odpoved PZ s ponudbo nove).

    Skladno s 1. odstavkom 116. člena ZDR se dopustnost podaje

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije veže

    na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (od 102. do

    105. člena ZPIZ-1), ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi ugotovljene invalidnosti ali poslovnega razloga. Te

    določbe so se začele uporabljati šele z dnem uveljavitve Uredbe

    Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov dne 1.1.2006

    in zato do tega datuma invalidu III. kategorije ni bilo mogoče

    zakonito odpovedati PZ iz poslovnega razloga, kar pomeni, da je

    bilo varstvo absolutne narave, po 1.1.2006 je varstvo invalida

    II. in III. kategorije pred odpovedjo PZ zaradi invalidnosti ali

    iz poslovnega razloga le relativno.

     
  • 191.
    VSK sklep I Cpg 33/2006
    11.5.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK02591
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda
    Prav ima sodišče prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer nevarnosti, o kateri je govora v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Takšnega ravnanja tudi ne predstavlja okoliščina, da tožena stranka nima v proračunskih postavkah zagotovljenih sredstev do takšne višine kot to zahteva tožeča stranka in prav tako ne dejstvo, da ima tožena stranka v proračunu izkazano izgubo. Zatrjevano odtujevanje zemljišč s strani tožene stranke ne pomeni nevarnosti za poplačilo terjatve tožeče stranke, saj slednja ne trdi, da jih občina odtujuje brezplačno.

     
  • 192.
    VSK sklep I Cp 585/2006
    11.5.2006
    sodne takse
    VSK01693
    ZST člen 19, 19.
    preživnina
    Kako se določi vrednost zahtevka v sporih o pravici do preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine, določa 19. člen ZST.

     
  • 193.
    VSL sodba I Kp 1659/2005
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22818
    ZKP člen 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3.
    dejavnost
    Ker je na podlagi napotkov iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega

    sodišča sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo

    ugotovilo, da sta tajni policijski delavec in tajni policijski

    sodelavec obtoženca že pred izvedbo ukrepov po tedaj veljavnem členu

    150 ZKP izzvala k kriminalni dejavnosti v zvezi s storitvijo kaznivih

    dejanj po členu 196 in 310 KZ, je ravnalo pravilno, ko je tako zoper

    nezakonito napeljanega obtoženca, kakor tudi zoper njegova

    sostorilca, ki sta pri storitvi kaznivega dejanja sodelovala zgolj

    zaradi njegovega nagovarjanja, izdalo zavrnilno sodbo po 4. toki 357.

    člena ZKP.

     
  • 194.
    VSK sklep II Cp 48/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01722
    ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
    izvršilni naslov - zastaranje terjatve
    Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

     
  • 195.
    VSC sodba Cp 641/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01276
    ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
    preživnina
    Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.

     
  • 196.
    VSK sodba I Cpg 189/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02283
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
    spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.

     
  • 197.
    VSK sklep I Cp 1217/2005
    11.5.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01967
    ZZK-1 člen 22, 22-5, 161, 161/3-2, 177, 177/2-3, 22, 22-5, 161, 161/3-2, 177, 177/2-3.
    predmet zaznambe spora - pravno dejstvo - solastninski delež
    Po 3. točki 2. odst. 177. člena ZZK-1 se pravno dejstvo vpiše pri nepremičnini, na katero se nanaša. Solastninski delež, ki je sporen v pravdi, ni predmet vpisa.

     
  • 198.
    VSC sklep Cp 512/2006
    11.5.2006
     
    VSC01250
    ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZPP člen 409, 409.
    določitev preživnine - sposobnost biti stranka v postopku
    Otroku, ki je dopolnil 15 let, mora sodišče na primeren način omogočiti, da v postopku sodeluje tudi sam kot stranka.
  • 199.
    VSK sklep II Cpg 74/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02285
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
    O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 200.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>