vknjižba zastavne pravice - zastavna pogodba - zemljiškoknjižno stanje - zastaranje - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, tega pa tožeča stranka niti v pritožbi ne prereka, da je pri nepremičnini vl.št. 1895/k.o. V. vknjižena zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 23.3.1993 za znesek 6.500.000,00 SIT v korist tožeče stranke. To pa res pomeni, da tožeča stranka po sedanjem stanju nima pravnega interesa za vložitev take tožbe. Do drugačnega zaključka tudi ne more pripeljati navedba tožeče stranke, češ da je bila na pobudo tožencev zoper sklep o vknjižbi te zastavne pravice za ta znesek vložena zahteva za varstvo zakonitosti in da bo ostala tožeča stranka v primeru, če zahteva za varstvo zakonitosti uspe, brez pravnega varstva. Če bi se to res zgodilo, bi lahko tožeča stranka na podlagi tako spremenjenega, torej drugega dejanskega stanja vložila novo tožbo s takim zahtevkom in tedaj bi imela pravni interes za tako tožbo. Dokler pa je stanje v zemljiški knjigi tako, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pravnega interesa za tako tožbo tožeča stranka res nima. Brezpredmeten je tudi ugovor tožeče stranke.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.
Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.
ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.
Dolžnik je sicer zatrjeval tudi taka dejstva, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev zahtevka, za zatrjevana dejstva pa dejansko ni predlagal prav nobenih dokazov. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor potrebno šteti za neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Za račune dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bili pobotani z njegovimi terjatvami do upnika. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik tej svoji trditvi ni predložil adekvatnih dokazov za to, da bi bilo mogoče njegov ugovor v tem delu šteti za obrazloženega. Predložil je le listino z naslovom "Specifikacija poslovanja z družbo P. 2004 - 2005", v kateri so nasproti prej navedenim upnikovim računom navedeni dolžnikovi računi, vendar pa ni razvidno, na kaj se ti dolžnikovi računi nanašajo, kdaj so zapadli v plačilo in kdaj naj bi jih dolžnik uveljavljal upniku v pobot.
ZPP člen 151, 155, 151, 155. Odvetniška tarifa člen 5, 10, 5, 10.
upravičeni stroški odvetnika - uporaba tujega jezika in pravnega specialističnega znanja - povišanje odvetniške tarife
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni razloga za 100% povišanje odvetniške tarife pri odmeri sodnih stroškov zaradi uporabe tujega jezika in pravnega specialističnega znanja v skladu s 5. členom Odvetniške tarife. Po presoji pritožbenega sodišča uporaba tujega jezika zgolj zaradi sporazumevanja med stranko in njenim pooblaščencem takega povišanja ne utemeljuje. Odvetniška tarifa namreč izrecno izključuje pravico do povračila stroškov tuji fizični ali pravni osebi po tuji tarifi, če je med njo in odvetnikom dogovor o uporabi te tuje tarife (3. odstavek 10. člena Odvetniške tarife). Situacija je po prepričanju pritožbenega sodišča primerljiva zato, ker ne bi bilo prav, da je razlikovanje v obsegu dolgovanih stroškov odvisno od vprašanja, ali je v postopku udeležena kot stranka tujec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru povišanje tarife ni utemeljeno niti iz razloga uporabe pravnega specialističnega znanja. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje niti da bi jo zastopal odvetnik - specialist, niti da pogoje za priznanje tega statusa smiselno izpolnjuje pooblaščeni delavec njenega patentnega zastopnika (primerjaj 33. člen Zakona o odvetništvu).
Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.
Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.