Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Upravni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke. Razlogi, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve niso razvidni. Izpodbijanega akta zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
ZUP člen 9, 80, 80/1. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in tehničnih tolerancah meritve člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 24, 25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 2, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 2, 2-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem - načelo zaslišanja stranke
S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 22, 22/3, 22/4, 22/5, 36, 36/2. ZUJF člen 152, 152/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - začasni zastopnik
Organ za BPP je svoj sklep o tem, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, ker s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, kolikor znaša dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka, oprl na pravilne podlage ter pri tem ni kršil materialnih zakonskih določb in postopkovnih pravil, zato je izpodbijani sklep pravilen. Pravilno pri ugotavljanju finančnega položaja tožnika organ tudi ni upošteval odtegljajev od izplačil pokojnine zaradi izvršb, saj - upoštevajoč določbe ZSVarPre (12., 14. člen) v zvezi z ZBPP (14. člen) - za to ni pravne podlage.
Opravičeni stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca in jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni in izredna finančna obveznost, ki je nastala kot posledica višje sile, se dokazujejo s plačanimi računi in drugimi dokazi o stroških, ki dokazujejo, da se je prosilec znašel v položaju materialne ogroženosti in da so razlog za to zdravstveni razlogi v smislu prej zakonske določbe ali izredne, nepredvidene finančne obveznosti, ki so nastale kot posledica višje sile.
Določba petega odstavka 22. člena ZBPP daje zgolj podlago organu za BPP, da more od centra za socialno delo zahtevati mnenje, na podlagi katerega bo (lažje) presodil utemeljenost navedb prosilca ter izkazanost njegove materialne ogroženosti; ni pa mogoče navedene določbe razlagati v pomenu, da je dolžan organ dokaze zbirati po uradni dolžnosti ter da jih je namesto prosilca dolžan zagotoviti center za socialno delo.
Po določbi drugega odstavka 36. člena ZBPP mora prosilec z listinami dokazati, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo dodelitev nujne BPP, ker bi sicer zaradi vložitve prošnje in odločanja o prošnji zamudil rok za kakšno dejanje.
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj mu postavi začasnega zastopnika, saj ga kot zakoniti zastopnik tudi v tem postopku zastopa postavljeni začasni skrbnik.
ZUS-1 člen 35. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - kumulacija zahtevkov
Dolžnost tožnika za uskladitev dejanske rabe GERK-a, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, določa (tudi) četrti odstavek 12. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, tako da je dolžan nosilec kmetijskega gospodarstva neusklajene podatke urediti na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - društvo - inšpekcijski zapisnik - javna listina
Inšpekcijski zapisnik je v skladu z 80. členom ZUP javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjavah, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Četudi je zastopnik tožeče stranke odklonil podpis tega zapisnika, mu to ne jemlje značaja javne listine.
Ker tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost, katere po določbah 9. člena ZDru-1 nima opredeljene v statutu društva, niti ne izpolnjuje pogojev po določbi 2. člena ZGos (ni registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti), je bila odločitev organa prve stopnje (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti) pravilna.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 267. ZUOPP člen 20, 21, 25, 25/1, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11.
usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - obnova postopka
ZUOPP lokalne skupnosti ne uvršča niti med subjekte, katerim se odločba vroči, niti jim ne priznava legitimacije za vložitev pritožbe. S tem, da tožnica svoj interes za udeležbo v postopku utemeljuje na plačilu razlike med ceno programa in plačilom staršev, po vsebini uveljavlja svoj dejanski interes. Varovanju tega pa udeležba v upravnem postopku ni namenjena. Zato tožnica, tudi sklicujoč se na ZUP, ne more vstopiti v postopek, v katerem se odloča o usmerjanju otroka s posebnimi potrebami. Namen tega postopka je varstvo pravic in koristi otroka, da je razlika v plačilu čim manjša oziroma da zanjo sploh ni finančne obveznosti, pa je njen dejanski interes, ki je celo nasproten namenu postopka. Zato je ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnica ni bila upravičena oseba za vložitev predloga predloga za obnovo postopka, ker v postopku izdaje odločbe o usmeritvi otroka ne bi mogla sodelovati, utemeljena, in je njegova odločitev o zavrženju tega predloga pravilna.
ZTZPUS člen 15, 16. Pravilnik o varnosti strojev člen 7, 13. ZUP člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti - ES izjava o skladnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo materialne resnice
Po presoji sodišča je bila odločitev 1. točke izreka izpodbijane odločbe (o sestavi ustreznih ES izjav o skladnosti za sporne stroje) sprejeta preuranjeno, ker temelji izključno na ugotovitvi, da gre za neskladje med izdanimi izjavami o skladnosti in zahtevami Pravilnika o varnosti strojev. Sodišče opozarja, da vsebino izjave ES-izjave o skladnosti strojev določa A točka Priloge I Pravilnika o varnosti strojev. Izjava se po tej prilogi lahko nanaša izključno na stroje v stanju, v katerem so bili dani na trg in izključuje komponente, ki jih je naknadno dodal, ali operacije, ki jih je naknadno opravil končni uporabnik. Tožnik pa utemeljeno opozarja na okoliščino, da so bili sporni stroji posredovani za namen izdelave proizvodne linije, da je bila montaža proizvodne linije začeta, da pa je ni bilo mogoče zaključiti ter izvesti preizkusa. Na te navedbe tožena stranka ni odgovorila. Prav tako ugotovitve inšpekcijskega nadzora ne dajejo odgovora na pomembno vprašanje, ali so bili dobavljeni (dokončani) stroji ali delno dokončani stroji, čeprav je od tega podatka odvisno, katere določbe Pravnika o varnosti strojev in Priloge tega pravilnika je treba upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnica ob vložitvi prošnje za BPP ni več razpolagala s sporno nepremičnino, četudi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje drugačno dejansko stanje. Tožbi je namreč priložila pisno objavo prodaje premoženja (vključno z navedeno nepremičnino) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju in dokazilo o plačilu varščine za nakup te parcele s strani potencialnega kupca, ki dokazujeta, da z nepremičnino ne more več razpolagati.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo vlogo zavrgel in je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi se namreč nista spremenili.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Sprejemniku ponudbe ni treba, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ ob prodaji zemljišča, ki je po dejanski rabi gozd, dolžan uporabiti. Ker pa ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek odločbe za nično
Glede odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila podržavljena nepremičnina v naravi vrnjena osebi, ki ni upravičenka, medtem ko je bila za to nepremičnino vložena pravočasna zahteva za denacionalizacijo v korist upravičenca, bi bilo gotovo mogoče zaključiti, da je pravno neizvršljiva, kajti taka odločitev nasprotuje določbam 88. člena ZDen.
Organ prve stopnje bi moral na podlagi določb 67. člena ZUP predlog v pogledu uveljavljenih ničnostnih razlogov poslati predlagateljema v dopolnitev, tako da bi morala ta jasno navesti, izrecno katere ničnostne razloge uveljavljata in ne meritorno obravnavati ne zadosti jasnega in razumljivega predloga.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja - zahteva za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih
Določilo 175.a člena SZ-1 je treba razlagati tako, da so upravičenci do ugodnosti po tretjem odstavku 173. člena SZ-1 lahko le tiste osebe, ki so kot hišniki v zvezi z opravljanjem svojega dela pridobile na hišniškem stanovanju pravico za nedoločen čas. Tožnik ne izkazuje, da bi stanovanjsko pravico oziroma pravico začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju pridobil v skladu z 175.a členom SZ-1. Njegov ugovor, da se v roku 5 let po sklenitvi stanovanjske pogodbe iz stanovanja ni izselil in je zato pridobil stanovanjsko pravico za nedoločen čas na podlagi takrat veljavnega ZOR oziroma sedaj veljavnega OZ, ni utemeljen, saj so za pridobitev stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju uporabljivi specialni predpisi, in sicer v času dodelitve zadevnega stanovanja ZSR/74, nato pa SZ. Z določbo tretjega odstavka 16. člena ZSR/74 je bilo tudi izrecno določeno, da za uporabnika stanovanja iz prejšnjih odstavkov ne veljajo določbe 19. do 21. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena zakona, ki se nanaša na prenos stanovanjske pravice. Stanovanje tožniku ni bilo dodeljeno v uporabo niti kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice niti kot prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju. Zato je toženka zahtevo tožnika za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih utemeljeno zavrnila.
dohodnina - odmera dohodnine - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Povprečenje se, kot izhaja iz 120. člena ZDoh-2, lahko uporabi samo v primeru, če je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da ta zakonska določba ni v neskladju z Ustavo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izrek odločbe za nično - pravne posledice ničnosti
Tožnica v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da za sporno gradnjo nima ustreznega upravnega dovoljenja, zato je sodišče presodilo, da je upravni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in pravilno odredil ukrepe utemeljene z določbo 152. členu ZGO-1.
V obravnavani zadevi je sporno predvsem, ali je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker je bilo o tožničini obveznosti odstraniti objekt že odločeno s sklepom z dne 12. 8. 1999, zato obstajata dve odločbi o isti stvari, izdani zoper isto osebo. Sodišče ugotavlja, da je pristojno ministrstvo dne 7. 7. 2009 za nično izreklo odločbi prvostopenjskega organa, s katerima je bila obveznost ustavitve gradnje in odstranitve objekta naložena tožničinemu pravnemu predniku. Sodišče v celoti soglaša z razlago tožene stranke, da gre za odločitev, ki na podlagi določbe prvega odstavka 281. člena ZUP odpravlja tudi vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene odločbe.
ZZasV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-4, 16/4, 16/4-1, 37, 37/1.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti in verodostojnosti - kaznivo dejanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja.
Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.
PUP odmikov od sosednjih zemljišč ne predpisuje, zato v takem primeru soglasje lastnikov zemljišč ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To nadalje pomeni, da tožnik v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojega pravnega interesa za sodelovanje v postopku ne izkazuje ne z določbami ZGO-1 ne določbami PUP in tako z ugovori, da investitorjema ne dovoljuje gradnje (kot soglasodajalec), ne more uspeti.
Zgolj z navedbami, da bodo parcele osenčene, kar bo vplivalo na njihovo kakovost in vrednost, ki jih je drugostopenjski organ zavrnil z navedbo višine objekta ob parcelni meji, ki bistveno ne presega dogovorjene, po presoji sodišča tožnik ne dokazuje, da s to tožbo varuje svoje pravno varovane koristi.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva s strinjanja s potekom meje
Ker je meja ostala sporna, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k začetku sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZEN. Ker tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, sodnega postopka v danem roku 30 dni nista sprožila, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi določbe četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.