brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
podelitev koncesije - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - odločanje po prostem preudarku - meje sodne presoje
V postopkih podeljevanja koncesij sodišče po ustaljeni upravno – sodni praksi natančno (strogo) presoja materialne in procesne vidike spora, medtem ko je sodna presoja pri strokovno – tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje.
ZZasV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-4, 16/4, 16/4-1, 37, 37/1.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti in verodostojnosti - kaznivo dejanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja.
Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek odločbe za nično
Glede odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila podržavljena nepremičnina v naravi vrnjena osebi, ki ni upravičenka, medtem ko je bila za to nepremičnino vložena pravočasna zahteva za denacionalizacijo v korist upravičenca, bi bilo gotovo mogoče zaključiti, da je pravno neizvršljiva, kajti taka odločitev nasprotuje določbam 88. člena ZDen.
Organ prve stopnje bi moral na podlagi določb 67. člena ZUP predlog v pogledu uveljavljenih ničnostnih razlogov poslati predlagateljema v dopolnitev, tako da bi morala ta jasno navesti, izrecno katere ničnostne razloge uveljavljata in ne meritorno obravnavati ne zadosti jasnega in razumljivega predloga.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnica poleg ali namesto medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so bili navedeni v naročilnici in so bili cenejši od cenovnega standarda, na podlagi naročilnice izdajala še drugo blago, ki ni uvrščeno med pripomočke, ki jih zavarovanci lahko prejmejo na naročilnico in niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Plačilo za tako izdano blago, ki bi sicer moralo biti izvedeno s strani fizične osebe – zavarovanca, je nato pokrila s plačilom po naročilnici s strani zdravstvenih zavarovalnic. Tožnica računov za blago, izdano na naročilnice - napotnice ni izdajala in jih zato v postopku tudi ni predložila. S tem pa ni izpolnila obveznosti, ki je predpisana v 70. členu ZDavP-1 oziroma v 39. členu ZDavP-2. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je, skladno s tretjim odstavkom 68. člena ZdavP-2, na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku, določil verjetno davčno osnovo. Fizične osebe so namreč z opisanim načinom poslovanja tožnice prejele (druge) dohodke, ki so obdavčeni po ZDoh-1. Tožnica pa je bila ob tem, kot izplačevalka, ob vsakem izplačilu za zavezanca za dohodnino, ki je fizična oseba, dolžna obračunati in odtegniti davčni odtegljaj.
PUP odmikov od sosednjih zemljišč ne predpisuje, zato v takem primeru soglasje lastnikov zemljišč ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To nadalje pomeni, da tožnik v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojega pravnega interesa za sodelovanje v postopku ne izkazuje ne z določbami ZGO-1 ne določbami PUP in tako z ugovori, da investitorjema ne dovoljuje gradnje (kot soglasodajalec), ne more uspeti.
Zgolj z navedbami, da bodo parcele osenčene, kar bo vplivalo na njihovo kakovost in vrednost, ki jih je drugostopenjski organ zavrnil z navedbo višine objekta ob parcelni meji, ki bistveno ne presega dogovorjene, po presoji sodišča tožnik ne dokazuje, da s to tožbo varuje svoje pravno varovane koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za sodno varstvo
Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Organ za BPP se je do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna ter se po pravilno oprl na podatke v upravnih spisih in ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno. Pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnica ob vložitvi prošnje za BPP ni več razpolagala s sporno nepremičnino, četudi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje drugačno dejansko stanje. Tožbi je namreč priložila pisno objavo prodaje premoženja (vključno z navedeno nepremičnino) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju in dokazilo o plačilu varščine za nakup te parcele s strani potencialnega kupca, ki dokazujeta, da z nepremičnino ne more več razpolagati.
Obstoj obnovitvenega razloga se po 2. točki 260. člena ZUP dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, ki pa je tožnica nesporno ni predložila, niti se nanjo ne sklicuje.
V zvezi z obstojem obnovitvenega razloga po 4. točki 260. člena ZUP sta upravna organa obeh stopenj tožnici pravilno pojasnila, da se sporni denacionalizacijski odločbi ne opirata na nobeno predhodno vprašanje, saj je bilo za pok. B.B. ugotovljeno, da je bila vpisana v evidenco o državljanstvu. To pomeni, da v njenem primeru ni bila izdana posebna ugotovitvena odločba o državljanstvu upravičenca na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen. Tako ni podan niti obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS za relevantno obdobje od leta 1992 do 2002 oziroma do 2006. Obdobje odsotnosti od 1992 do 1997 je namreč tožena stranka, na podlagi določbe četrte alinee tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD štela kot obdobje, za katerega je pogoj dejanskega življenja v RS izpolnjen, sporno pa je, ali je imela tožena stranka, ob nespornem dejstvu, da se je tožnik v RS vrnil leta 2006, pravico ugotavljati oziroma od tožnika zahtevati, da predloži podatke o dejanskem življenju za obdobje od 1998 do 2002. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom ugotavlja, da je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zahtevo četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ter določbami ZUP, po katerih je izjavami prič ugotovila, da tožnik zgolj s pridobivanjem informacij o možnosti vrnitve v RS ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušal vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti teh ravnanj ne navaja v tožbi, zato tožena stranka ni imela pravne podlage za ugodno rešitev tožnikove vloge.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Sprejemniku ponudbe ni treba, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ ob prodaji zemljišča, ki je po dejanski rabi gozd, dolžan uporabiti. Ker pa ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kršitev ustavnih pravic
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kot tudi tožbenih navedb je razvidno, da tožnik zatrjuje poseg v svoje z ustavo varovane pravice, ki se je zgodil v letih 2006 in 2007, kar pomeni, da ob nespornem podatku o datumu zatrjevanih kršitev in z vložitvijo tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, ne bi mogel uspeti oziroma doseči vsebinske obravnave tožbe, ker zamuda roka za vložitev tožbe učinkuje absolutno in bi jo bilo treba zavreči.
ZDen člen 44, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost premoženja - ugotavljanje vrednosti premoženja
Prevzem premičnin v letu 1946 je predstavljal ukrep začasnega odvzema upravljanja, ne pa podržavljenje oziroma izgubo lastninske pravice, kar je bistveni pogoj za denacionalizacijo. Vrednost premoženja se določi po stanju premoženja ob podržavljenju in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Ker je do podržavljenja prišlo v letu 1953, je torej glede vrednotenja premičnin treba upoštevati leto 1953.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - društvo - inšpekcijski zapisnik - javna listina
Inšpekcijski zapisnik je v skladu z 80. členom ZUP javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjavah, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Četudi je zastopnik tožeče stranke odklonil podpis tega zapisnika, mu to ne jemlje značaja javne listine.
Ker tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost, katere po določbah 9. člena ZDru-1 nima opredeljene v statutu društva, niti ne izpolnjuje pogojev po določbi 2. člena ZGos (ni registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti), je bila odločitev organa prve stopnje (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti) pravilna.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 22, 22/3, 22/4, 22/5, 36, 36/2. ZUJF člen 152, 152/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - začasni zastopnik
Organ za BPP je svoj sklep o tem, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, ker s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, kolikor znaša dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka, oprl na pravilne podlage ter pri tem ni kršil materialnih zakonskih določb in postopkovnih pravil, zato je izpodbijani sklep pravilen. Pravilno pri ugotavljanju finančnega položaja tožnika organ tudi ni upošteval odtegljajev od izplačil pokojnine zaradi izvršb, saj - upoštevajoč določbe ZSVarPre (12., 14. člen) v zvezi z ZBPP (14. člen) - za to ni pravne podlage.
Opravičeni stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca in jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni in izredna finančna obveznost, ki je nastala kot posledica višje sile, se dokazujejo s plačanimi računi in drugimi dokazi o stroških, ki dokazujejo, da se je prosilec znašel v položaju materialne ogroženosti in da so razlog za to zdravstveni razlogi v smislu prej zakonske določbe ali izredne, nepredvidene finančne obveznosti, ki so nastale kot posledica višje sile.
Določba petega odstavka 22. člena ZBPP daje zgolj podlago organu za BPP, da more od centra za socialno delo zahtevati mnenje, na podlagi katerega bo (lažje) presodil utemeljenost navedb prosilca ter izkazanost njegove materialne ogroženosti; ni pa mogoče navedene določbe razlagati v pomenu, da je dolžan organ dokaze zbirati po uradni dolžnosti ter da jih je namesto prosilca dolžan zagotoviti center za socialno delo.
Po določbi drugega odstavka 36. člena ZBPP mora prosilec z listinami dokazati, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo dodelitev nujne BPP, ker bi sicer zaradi vložitve prošnje in odločanja o prošnji zamudil rok za kakšno dejanje.
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj mu postavi začasnega zastopnika, saj ga kot zakoniti zastopnik tudi v tem postopku zastopa postavljeni začasni skrbnik.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 2, 15, 15/37, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 26. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 272.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki kop - pregled na kraju samem - velikost prijavljene površine - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu
Tožnik rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. V zapisniku o kontrolnem pregledu na kraju samem, v rubriki „Pripombe stranke“ je navedeno, da se tožnik ne strinja z vsemi ugotovitvami kontrolorja in da zato ne bo podpisal zapisnika. Take splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja.
ZGJS člen 32, 33. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 15, 15/3, 16, 16/1, 18.
koncesija - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - dimnikarska služba - število zaposlenih
Izkazovanje zadostnega števila zaposlenih oseb in njihovih ustreznih kvalifikacij se po naravi stvari lahko veže na poimensko določene osebe iz prijave oziroma elaborata, zato se te osebe upošteva tudi pri odločanju o izbiri koncesionarja, ko je organ dolžan preveriti obstoj v prijavi navedenih dejstev. Brez tega namreč ne bi mogel uporabiti v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom predpisanega merila za izbiro, to je, da se upošteva število usposobljenih oseb, navedenih v vlogi za podelitev koncesije kot osebe, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na območju, ki je predmet razpisa.
Ker je bilo omenjeno merilo navedeno v 5. točki javnega razpisa, v 8. točki pa še izrecno, da mora pogoje izpolnjevati prijavitelj za podelitev koncesije (torej v času, ko se o tem odloča) iz tega izhaja očitna zahteva, da morajo v prijavi navedena dejstva obstajati tudi v času odločanja, zato poseben zapis tega pogoja v javnem razpisu ni bil potreben.
koncesija za opravljanje storitev za trg dela - podelitev koncesije - pogoji za podelitev koncesije - prostorski pogoj
Utemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka sama, po sprejetju formalno pravno popolne ponudbe, ugotavljala še druge prijave tožeče stranke in bi morala v dvomu, če je že sama ugotavljala dejansko stanje, še nadalje nedvomno ugotoviti, ali gre dejansko za 20 istih prenosnih računalnikov (sama mobilna učilnica po trditvah tožeče stranke ne spada v izpolnitev prostorskega pogoja), ki so bili uporabljeni za dve različni ponudbi, tako na Območni službi Ljubljana, kot tudi v sporni ponudbi. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo delno navedla razloge za odločitev, ki pa jih sodišče ne more upoštevati, ker niso sestavni del izpodbijane odločbe. Obrazložitev tožene stranke, s katero je zavrgla ponudbo tožeče stranke na javni razpis, se tako ne da preizkusiti in s tem tudi ne pravilnosti odločitve.
ZUP člen 9, 80, 80/1. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in tehničnih tolerancah meritve člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 24, 25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 2, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 2, 2-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem - načelo zaslišanja stranke
S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.