Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – tožbeni zahtevek – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Nesklepčnost tožbe je podana tudi, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Če so tožniki sporno parcelo pridobili s priposestvovanjem, torej na originaren način, se sodno varstvo zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Tožniki pa niso postavili ugotovitvenega tožbenega zahtevka, pač pa samo dajatveni tožbeni zahtevek, ki pa ne zadostuje za odločanje na pravni podlagi, ki se zatrjuje v tožbi, torej za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Lastninska pravica se v tem primeru ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj takšne pravice, pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
veljavna sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih - sporazum o solastniških deležih - nadomestitev soglasja etažnega lastnika k pogodbi o medsebojnih razmerjih
Kadar imajo etažni lastniki, ki s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij soglašajo, več kot ¾ solastninskih deležev, lahko sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki zavezuje tudi ostale lastnike etažnih enot. Pravovarstveni interes za nadomestitev soglasja ostalih lastnikov etažnih enot, ki je predpostavka za dopustnost zahteve za sodno varstvo, zato ni podan.
Sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih zavezuje le tiste od etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo. Pravni interes za nadomestitev soglasja k takemu sporazumu je zato podan, če katerikoli od etažnih lastnikov soglasje k takemu sporazumu odklanja.
Po določbi 403. člena ZFPPIPP je kot pravno sredstvo proti sklepu o začetku postopka predviden ugovor. V 2. odst. 403. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi da je preizkusno obdobje prekratko. Iz navedene določbe izhaja, da ni predvideno, da bi bilo mogoče preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti skrajšati, prav tako pa tudi, da je ugovor dopusten le upniku. To pa pomeni da dolžnik nima pravice do ugovora in posledično nima možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
ZTLR člen 24, 25, 26, 29, 55. SPZ člen 27, 43, 44, 45. ZLNDL člen 3, 7.
priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini
Gradnja na zemljišču v družbeni lastnini graditelju načeloma ni zagotavljala lastninske pravice na zemljišču po pravilu gradnje na tujem zemljišču, vendar v konkretnem primeru ni šlo za prenos lastninske pravice iz družbene v zasebno last, tožeča stranka pa naj bi razpolagala z ustreznimi dovoljenji za gradnjo objekta, kar daje tožeči stranki lastninskopravna upravičenja, posebej glede na kasnejše zakonske spremembe, ki so zagotovile enakost vseh oblik lastninske pravice in kasneje tudi odpravile družbeno lastnino.
predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo – podatki dolžnika – centralni register prebivalstva
Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje podlage za zavrženje predloga za izvršbo, ne glede na pridobljene podatke v CRP, ni imelo. Pri tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri podatki v CRP-ju se ne ujemajo s podatki upnika. Dejstvo, da se podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča, ne more iti upniku v škodo, saj v tem primeru ne gre za nepopoln predlog.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
Ob tem, da si vsaka stranka določbo 5. člena Pogodbe razlaga po svoje (gre za sporno določbo) in je ni mogoče razlagati niti z jezikovno niti z drugo metodo razlago (2. odst. 99. člena ZOR), gre ne le za sporno, temveč za nejasno določbo.
Ker gre za pogodbo, ki jo je pripravila toženka in je tožnica potrošnica, je potrebno upoštevati tudi takrat veljavne določbe ZVPot.
ZVEtL člen 15, 15/2, 26, 26/3. ZZK-1 člen 79, 79/3, 79/4, 161, 161/3, 161/3-5.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča
Sodišče v sklepu o zaznambi postopka za določitev pripadajočega zemljišča navede sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča, predmet postopka s podatki o pravici in podatke o predlagatelju postopka, vključno z opredelitvijo nepremičnine po 3. odstavku 79. člena ZZK-1, ki je predmet postopka.
ZIZ člen 55. ZGD člen 101. ZPPSL člen 6, 6/3, 104, 104/2.
družba z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja – prenehanje terjatve
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je v tem, da se uredijo vsa razmerja z upniki. Prenehanje terjatve pa pomeni, da je ni več, zato zanjo ne more odgovarjati nihče, torej niti osebno odgovorni družbenik.
Pri nujnem sosporništvu je od procesne udeležbe vseh subjektov spornega materialnopravnega razmerja odvisna legitimacija stranke. Nujni sosporniki so po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravicami.
pogodba o objavi v periodičnem tisku – pisna pogodba – založniška pogodba – materialna avtorska pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama bila dogovorjena pogodba po 93. členu ZASP, saj je šlo za prilogo k sicer periodični publikaciji. Vendar ravnanje tožeče stranke, ko je prilogo oziroma preostale neprodane priloge prodajala posebej, ni imelo podlage v sklenjeni pogodbi oziroma bi morala tožena stranka za takšno prodajo imeti sklenjeno s tožnikom založniško pogodbo po 85. členu ZASP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.