javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
veljavna sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih - sporazum o solastniških deležih - nadomestitev soglasja etažnega lastnika k pogodbi o medsebojnih razmerjih
Kadar imajo etažni lastniki, ki s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij soglašajo, več kot ¾ solastninskih deležev, lahko sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki zavezuje tudi ostale lastnike etažnih enot. Pravovarstveni interes za nadomestitev soglasja ostalih lastnikov etažnih enot, ki je predpostavka za dopustnost zahteve za sodno varstvo, zato ni podan.
Sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih zavezuje le tiste od etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo. Pravni interes za nadomestitev soglasja k takemu sporazumu je zato podan, če katerikoli od etažnih lastnikov soglasje k takemu sporazumu odklanja.
stroški postopka – stroški zagovornika – potrebni izdatki in nagrada zagovornika – odvetniška tarifa
Pravica obdolženca, da najame zagovornika v kateremkoli kraju države, ne pomeni, da so povečani izdatki zagovornika s prihodom na sodišče vselej tudi potrebni izdatki. V obravnavanem primeru pa je potekal postopek v kraju stalnega prebivališča obdolženca, v Ljubljani, kjer je na izbiro veliko odvetnikov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik pavšalno trdil, da se ne strinja z višino zahtevanega zneska, saj je ta po njegovih evidencah previsoka. Navedel je še, da je bil kredit že delno odplačan, to pa je trditev, s katero bi v (pravdnem) postopku lahko uspel, za to trditev pa je predložil tudi dokaze 5 položnic o delnem plačilu kredita, v višini 2.093,90 EUR. Svoje trditve o plačilu dolga in torej o prenehanju terjatve, je izkazal le za znesek 2.093,90 EUR s pripadki. Pravilno je sodišče prve stopnje zato njegovemu ugovoru ugodilo le v tem obsegu.
prenehanje obveznosti – smrt pogodbenika – prijava terjatve v zapuščinskem postopku – izjava o odstopu od pogodbe – zastaranje anuitet
Prijava terjatve v zapuščinski postopek ne more šteti kot izjava o odstopu od pogodbe. S smrtjo dolžnika ali upnika namreč preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. V kolikor pa bi tožeča stranka od pogodbe želela odstopiti, bi morala podati jasen in izrecen odstop od pogodbe, naslovljen na dediče, ki so vstopili v pogodbeno razmerje.
Prijava terjatve v (že pravnomočno končanem) zapuščinskem postopku nima učinka pretrganja zastaranja.
Anuitete zastarajo vsaka posebej, v treh letih od zapadlosti vsake posamezne in morebitno plačilo nadaljnjih anuitet na tek zastaralnega roka posameznih anuitet ne vpliva.
ZZK-1 člen 87, 88, 148, 148/1, 148/1-3, 150, 150/1. ZGD-1 člen 3.
zaznamba izvršbe – učinek zaznambe izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni lastnik – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če je dolžnik, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ena in ista oseba kot oseba, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je vpis zoper njega po stanju zemljiške knjige dovoljen.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – razmerje med dediči po poplačilu dolga
Dediči solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolge in sicer vsak do višine svojega dednega deleža. Če eden izmed dedičev v celoti poravna zapustnikov dolg, upnik ne more več uspeti s tožbo zoper ostale dediče. Določilo 4. odstavka 142. člena ZD ureja razmerje delitve dolgov med dediči, ne pa njihovo odgovornost napram upniku, ki je urejena v 3. odstavku citiranega člena.
Po določbi 403. člena ZFPPIPP je kot pravno sredstvo proti sklepu o začetku postopka predviden ugovor. V 2. odst. 403. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi da je preizkusno obdobje prekratko. Iz navedene določbe izhaja, da ni predvideno, da bi bilo mogoče preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti skrajšati, prav tako pa tudi, da je ugovor dopusten le upniku. To pa pomeni da dolžnik nima pravice do ugovora in posledično nima možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.
zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – konkretna utemeljitev nevarnosti
Predvidevanje izvedenca, da so ob dani bolezenski simptomatiki možni in predvidljivi heteroagresivni izbruhi, in povzemanje takšnega predvidevanja v razlogih izpodbijanega sklepa brez vsake konkretne utemeljitve, ne zadošča za zaključek, da pritožnica ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – dejansko vprašanje – pravno vprašanje – razlaga oporoke – sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke
Vprašanje, ali oporočno določilo „delnice, ki so ostale od certifikatov“ pomeni tudi premoženje, naloženo v sklade, ki jih je zapustnica pridobila z unovčenjem certifikata, je stvar razlage oporoke, kar je pravno vprašanje. Ne gre za dejstvo, od katerega bi bila odvisna vsebina oporoke, pač pa je vsebina oporoke, njena razlaga, odločilna za opredelitev tega dejstva. Sporna je namreč samo subsumpcija, ocena izraza (formulacije) oporoke, saj ni razvidno, da bi bile med dediči glede tega sporne kakšne dejanske okoliščine.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO –CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063420
ZPP člen 8.
dokazovanje – neizdelan končni obračun – tožba na podlagi začasnih situacij
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da bi bil končni obračun lahko edino dokazno sredstvo za dokazovanje terjatev tožeče stranke in da iz razloga, ker ni bil, opravljena terjatev tožeči stranki ni dokazana, s tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izvajalo druge ponujene dokaze v smeri ugotavljanja spornih dejstev.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
predlog za sodno ureditev meje – nepopoln predlog – navedba lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna
Pritožnikov predlog za sodno ureditev meje vsebuje zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, pa tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Predlagatelj pa ni navedel imen in priimkov ter prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Predlog je nepopoln (čeprav je predlagatelj kot toženo stranko navedel geodetsko upravo). Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko predlagatelja ni pozvalo k dopolnitvi predloga, ampak je predlog zavrglo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – sporazum o delitvi zapuščine – delitev zapuščine
Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.