odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066012
ZP-1 člen 61, 61/3, 163, 163/3, 168. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi izostanka z naroka za zaslišanje.
Kot umik zahteve za sodno varstvo se šteje tudi neopravičeni izostanek pravilno povabljenega storilca z zaslišanja. Za pravno in odgovorno osebo sta se vodila dva ločena postopka (izdana dva plačilna naloga, zato v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe ni mogoče upoštevati morebitnega opravičila odgovorne osebe, danega po zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Tožeča stranka je zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ker se ni vrnila na delo k toženi stranki, upravičena do odškodnine oziroma finančne kompenzacije, kot jo predvideva 1. odst. 118. čl. ZDR. Ta odškodnina ne predstavlja odškodnine zaradi izgube zaposlitve oziroma odškodnine za premoženjsko škodo za čas od prenehanja delovnega razmerja do sodbe sodišča, ampak predstavlja odškodnino za bodoče ocenjeno škodo. Pri odmeri je zato potrebno uporabiti kriterije, kot so čas zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delovno razmerje nezakonito prenehalo, možnost nove zaposlitve delavca, njegova starost, socialni položaj in vrsta ter stopnja njegove izobrazbe.
Glede na to, da je rok za plačilo sodne takse potekel v ponedeljek 14.12.2009 ob 24.00 uri, je bila taksa, ki je bila plačana 15.12.2009, plačana prepozno, zato ni pomembno, kdo je to takso plačal.
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost, ki je stvar materialnega prava. Formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 3. odstavku 12. člena, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
ZPIZ-1 člen 57, 137, 139, 140, 141, 141/1, 141/2, 261, 261/1. ZPP člen 213, 213/2, 236a, 236a/4, 287. ZDSS-1 člen 62, 62/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen I.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo
V primeru, ko psihiatrični bolnik potrebuje stalno nadzorstvo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih opravil, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini polovice 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo). V primeru, ko psihiatrični bolnik kljub stalnemu nadzorstvu ni zmožen samostojno opravljati vseh življenjskih potreb, pa ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 1. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (znesek dodatka za pomoč in postrežbo).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazna ocena
Z negatorno tožbo se varuje lastnika pred vsemi posegi v njegovo lastninsko pravico, ki nimajo narave odvzema stvari iz posesti. Zaradi absolutne narave lastninske pravice ima lastnik nepremičnine pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico, če gre za protipravno vznemirjanje oziroma posege.
Sodišče prve stopnje je izpovedi zaslišanih prič dovolj prepričljivo ocenilo in obrazložilo, zakaj jim oziroma zakaj jim ne sledi, hkrati pa je navedene izpovedi ocenilo v povezavi z listinskimi dokazi, fotografijami v spisu ter lastnimi zaznavanji ob ogledu na kraju samem.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera
Ker je toženec pri izdaji odločbe o ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija ponovno ugotavljal tudi tožničino pokojninsko osnovo (ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove), je sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločb o ponovni odmeri invalidske pokojnine pravilno presojalo tudi izračun pokojninske osnove oziroma vštetje spornih plač in nadomestil v pokojninsko osnovo. Ob ugotovitvi, da toženec pokojninske osnove ni določil pravilno, je pokojninsko osnovo na novo izračunalo.
actio negatoria - priposestvovanje - stvarna služnost - določitev meje
Da bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o tožbenem zahtevku na prenehanje in prepoved nadaljnjih vznemirjanj, mora najprej ugotoviti, ali je električni pastir postavljen na zemljišču tožeče stranke ali ne, in če je postavljen, v katerem delu. To je dolžno ugotoviti, ni pa dolžno urejati meje med pravdnima strankama, kot da bi šlo za mejni spor. Če sta toženca izvrševala svoja lastninska upravičenja na svojem zemljišču, tožnici do varstva lastninske pravice na nepremičnini nista upravičeni.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPre-1 člen 63, 63/1, 63/3, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
začasna odredba na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic - prevzemni prag
Zakon je predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ (ATVP) ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odločanje po uradni dolžnosti – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče lahko ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodno razveže pogodbo o zaposlitvi po uradni dolžnosti, le če delodajalec izrecno zatrjuje in dokaže okoliščine in interese strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Če delodajalec tega ne zatrjuje in dokaže, pa o pomanjkanju interesa strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je delavec med sodnim postopkom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
Direktor tožene stranke, ko je nastopil funkcijo, ni prekinil komunikacije s tožnico, ni ji dodelil nalog, ki bi bile pod ravnijo njene poklicne kvalifikacije, ni ji onemogočil napredovanja niti se do nje ni vedel arogantno in vzkipljivo. Glede na opisana dejstva tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnici je zagotovila delovno okolje, v katerem ni bila izpostavljena neželenemu ravnanju, tako da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine oziroma zaradi posega v osebnostne pravice in dostojanstvo ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev
Redna pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor skupaj z obrazloženim razlogom, zaradi katerega je nameravala podati odpoved. Zgolj dejstvo, da mu je vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo pustila na delovnem mestu (pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, kdo naj bi bil vročevalec, ter ali in kdaj je tožnik pisanje prejel), namreč ne dokazuje, da je bila vročitev pravilno in pravočasno opravljena.