podjemna pogodba – pogodba o delu - znižanje plačila – grajanje napak – gradbeni dnevnik
Naročnik ima z ugovorom zoper zahtevek izvajalca na plačilo opravljenega dela možnost uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika. Za presojo pravočasnosti grajanja napak pa je odločilno, kdaj je naročnik napake odkril in za kakšne napake izvršenega dela je šlo.
Gradbeni dnevnik novega podizvajalca O. d.o.o. že pojmovno ne more biti dokaz o grajanju napak tožniku, saj gradbeni dnevnik služi kot poročilo naročniku v zvezi z izvajanjem del na gradbišču ali objektu, ne pa kot poročilo bivšim izvajalcem del.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0064029
ZPP člen 206.
prekinitev postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice – deklaratorna narava sodbe
Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.
Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – dolžno ravnanje delavca – izvedenec – postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik opustil uporabo varnostnih očal, ter da zato vsa škoda zaradi očal ne more biti v škodo toženi stranki, je pristop sodišča pravilen. Sodišče ni priznalo škode na obrazu oziroma očesu, ker tožnik ni uporabil zaščitnih očal.
Dejstvo, da tožeča stranka ni zadovoljna z rezultatom izvedeniškega mnenja, če sicer izvedenec pojasni in zna odgovoriti na vsa vprašanja in ugovore strank, ne zahteva, da sodišče postavlja novega izvedenca.
vzdrževanje reda na obravnavi – neprimerno vedenje odvetnika – kaznovanje odvetnika – izrek denarne kazni – oteževanje izvrševanja dela sodišča – pravica stranke do izjave – pravica do poštenega sojenja – pomanjkljiva vsebina zapisnika
Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3. ZTLR člen 12, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini – nesklepčnost tožbe – zavrnilna zamudna sodba
Razveljavitev 2. odst. 282. čl. ZPP ne vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdajo katere je sodišče prve stopnje oprlo na to določbo, ker kljub pozivu k odpravi nesklepčnosti na naroku tožnik nesklepčnosti ni odpravil.
Z gradnjo na tujem brez pravice uporabe lastninske pravice na družbeni lasti ni bilo možno pridobiti.
ZZZDR člen 54, 123, 129, 133. ZPP člen 286. OZ člen 199, 199/2, 311.
verzija – dolžnost preživljanja– povrnitev potrebnih izdatkov za preživljanje – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je osebo dolžan preživljati – ugotavljanje potrebnih izdatkov – pobotanje po OZ – materialno pobotanje – pobotanje po ZPP – procesno pobotanje – pobotni ugovor – vzajemnost terjatve – likvidnost terjatve – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni terjatvi – nujno sosporništvo – navajanje dejstev in dokazov – pravno naziranje – prekluzija
Če vtoževana in v pobot uveljavljena terjatev po materialnem pravu nista pobotljivi, je treba ugovor pobotanja v pravdi zavrniti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060108
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – regresna tožba zavarovalnice
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, pa se navezuje na vsebino (in substanciranost) ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.