nasprotna izvršba – obseg nasprotne izvršbe – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi – stroški postopka – sklep o predlogu – sklep o nasprotni izvršbi
Obseg zahtevka po nasprotni izvršbi je omejen na vrnitev tistega, kar je v izvršbi dobljeno, zaradi česar ni mogoče zahtevati plačila zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, prav tako pa tudi ne nadaljnjih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijani sklep pomeni sklep iz četrtega odstavka 68. člena ZIZ, torej sklep o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo, na podlagi tega pravnomočnega sklepa pa bo dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) šele lahko vložil predlog za izdajo sklepa o nasprotni izvršbi na podlagi 69. člena ZIZ.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma ličnice, čeljusti in očesne duplje.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062835
ZN člen 47, 47/1, 47/1-1. ZTLR člen 22, 23, 24.
skupno premoženje – notarski zapis – obličnost pravnih poslov med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem – vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnica na podlagi dogovora s tožencem (zakoncem) ni mogla veljavno pridobiti solastninske pravice na spornem stanovanju. Dogovor, s katerim naj bi se toženec zavezal, da bo polovični delež na stanovanju prenesel na tožnico, bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ne zgolj ustno.
Pravna pravila o pridobitvi lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem se uporabljajo le za premične stvari, ne pa za nepremičnine.
Prav je sicer, da sodišče v okviru proste dokazne presoje stranki predoči in oceni tudi njene trditve in dokaze iz morebitnih prejšnjih pravd, ki so v zvezi z istim spornim predmetom. Ne sme pa na tej podlagi zavrniti ponujenih dokazov, če niso nedopustni, nepotrebni ali očitno nerelevantni, sploh kadar trditev, ki jo želi stranka dokazati, ni že na prvi pogled neresnična ali nerazumna.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalis
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven.
Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.
Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 171, 171/1. KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 44, 44/1.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska obveznost – soodgovornost – deljena odgovornost – blanketna norma – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prehod za pešce – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravnomočna kazenska obsodilna sodba načeloma ne ovira uveljavljanja ugovora deljene odgovornosti (171. čl. OZ), vendar pa le-ta skladno s 14. čl. ZPP ne sme temeljiti na dejstvih, ki izključujejo obstoj ugotovljenega kaznivega dejanja.
Če sodišče ugotovi, da so v izvedenčevem izvidu pomanjkljivosti, jih mora odpraviti po uradni dolžnosti (254. čl. ZPP).
Tožena stranka si je pridržala pravico, da na trditve tožeče stranke glede nastanka škode odgovori, ko ji bodo predloženi dokazi, na katere se je tožeča stranka sklicevala v tožbi. Ker gre za dokaze o dejstvih, ki se ne nanašajo na zaznavanje tožene stranke, je ta z izjavo v odgovoru na tožbo uspešno preprečila učinke domneve priznanja zatrjevanih dejstev. Pri tem pa je tudi izrecno navedla, da tožeča stranka škode, ki naj bi jo utrpela, v tožbi ni z ničemer dokazala, s čimer je zanikala dejstvo nastanka škode.
Tožeča stranka je pri izračunu višine izgubljenega dobička izhajala iz predpostavke, da tožena stranka v celoti ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ne uspe pa izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je glavni naročnik sprejel delno izpolnitev tožene stranke. Če je delno izpolnitev sprejel, pa tožeča stranka tudi ni upravičena do izgubljenega dobička v enaki višini kot v primeru, če pogodba sploh ne bi bila izpolnjena.
nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - tehtanje pošiljk
Dolžnik je z dovolj prepričljivimi navedbami in dokazi v pritožbi glede teže poštnih pošiljk uspel izpodbiti zaključek sodišča, da pooblaščenec dolžnika k ugovoru ni priložil pooblastila.
veljavnost oporoke – pasivna legitimacija dedičev, ki so se odpovedali dedovanju
Sodišče prve stopnje je v sklepu nepravilno naložilo dediču, da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev.
prodajna pogodba – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – ohranitev pogodbe v veljavi
Stranki sta kot bistveno sestavino pogodbe določili plačilo kupnine v danem roku. Vendar pa sta se po preteku tega roka telefonsko dogovorili o nadaljnji realizaciji posla, zato ni mogoče šteti, da je tožnik – kupec po pogodbi plačeval obroke kupnine, čeprav je vedel, da tega ni dolžan. Šteti je namreč mogoče, da je upnik pogodbo ohranil v veljavi, ker je obvestil dolžnika, da denar potrebuje in soglašal z novimi pogoji izpolnitve.
ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/1, 42, 42/1. ZPP člen 108, 108/2.
predlog za izvršbo - sprememba firme - nepopolna vloga - izvršilni naslov
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni podal trditev in dokazov o spremembi firme, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja v tej smeri, zato je pravilno štelo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nepopoln in ga zavrglo.