povzročitev škode – krivdna odgovornost – ravnanje v stiski – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – udeležba neznanega vozila – udeležba drugih subjektov
Za ravnanje v stiski gre, ko oškodovalec povzroči škodo zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejana škoda ni večja od škode, ki je grozila. Ravnanje v tem primeru ni protipravno, protipravna pa je višina škode.
Zavarovanec tožene stranke kot objektivno odgovorni imetnik motornega vozila odgovarja skupaj z imetnikom neznanega vozila, ki je objektivno ter tudi krivdno odgovoren.
Nekrivi imetnik motornega vozila ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 154. člena obravnava kot „druge“, torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Vprašanje deljene odgovornosti ali celo izključne krivde enega od povzročiteljev (v konkretnem primeru lahko neznanega vozila), pa je lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi obeh povzročiteljev prometne nezgode.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007109
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja – nasprotje moralnim načelom
V konkretnem primeru je imela tožena stranka pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
ZPP člen 86, 86/4, 394, 394/1, 394/1-10, 499, 499/1.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – vložitev tožbe na Evropsko sodišče - nova dejstva in novi dokazi – pravni interes za vložitev predloga
Vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice oziroma ponudba državnega pravobranilstva RS za sklenitev izvensodne poravnave (zaradi zatrjevane kršitve človekovih pravic) ne predstavljata obnovitvenega razloga po 10. točki 394. čl. ZPP. Dejstva oziroma dokazi, na podlagi katerih se predlaga obnova, morajo namreč obstajati že v času prvotnega sojenja.
Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
postopek po ZVEtL - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - prekinitev postopka
Uvedba postopka po ZVEtL ni razlog za prekinitev postopka, v katerem tožnik uveljavlja stvarnopravna upravičenja. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) doslejšnje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je (glede na trditveno podlago) klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka.
pravdni stroški – separatni stroški – stroški po umiku tožbe – naključje, ki se je primerilo stranki – opravičilo izostanka z naroka – prevod listine
Ne gre za naključje, ki bi se primerilo toženki, če ta zaradi službenih obveznosti ne more pristopiti na prvi narok. Izostanek je treba opravičiti, upravičen razlog za to pa dokazati, in sicer v slovenskem jeziku. Tudi strošek, nastal zaradi prevoda opravičila za izostanek z naroka toženkinega delodajalca, je zato za pravdo potreben.
zastavna pravica – plačilo terjatve po zaključku stečaja - pravni interes za izpolnitev obveznosti - subrogacija
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega
dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. S tem pa je prenehala tudi zastavna pravica, saj je ta po svoji naravi le stranska pravica, ki deli usodo glavne pravice. Terjatvi, ki jo zavaruje, je podrejena tako glede nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja.
Ker je tožnik plačal terjatev, ki je prenehala, saj jo je plačal po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom, je plačal torej nekaj, česar ni bil dolžan, saj je zastavna pravica s prenehanjem terjatve prenehala. O njegovem pravnem interesu za izpolnitev obveznosti, ki je pogoj za subrogacijo terjatve in njenih stranskih pravic nanj po 275. členu OZ, torej ni mogoče govoriti. Zato tudi nima zahtevka proti toženi stranki kot poroku za povračilo plačanega zneska.
Predložena e-sporočila med tožnico in uslužbenko pravne službe toženke ne izkazujejo, da bi osebe, ki so v imenu toženke po zakonu ali pooblastilu upravičene izjaviti voljo, posredovale tožnici končno različico pogodbe, ki bi jo s podpisom in vrnitvijo toženki tožnica sprejela. Prepričljivejša je razlaga sodišča prve stopnje, da je različica s posebnim določilom, ki jo je tožnica poslala toženki, predstavljala ponudbo tožnice.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – statusni spori - spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva
Spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka, matere in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo, in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva, enak status kot spori iz 1. točke II. odst. 32. čl. ZZP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
izvedeniško mnenje pridobljeno pred pravdo – dokazovanje - dokazi - postopek z izvedencem
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka priskrbi pred pravdo, (načeloma) ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj (izrecno) pristane nasprotna stranka. Vsebina mnenja namreč izkazuje zgolj trditve o pravno relevantnih dejstvih. Takšno listino je zato mogoče šteti le kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062835
ZN člen 47, 47/1, 47/1-1. ZTLR člen 22, 23, 24.
skupno premoženje – notarski zapis – obličnost pravnih poslov med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem – vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnica na podlagi dogovora s tožencem (zakoncem) ni mogla veljavno pridobiti solastninske pravice na spornem stanovanju. Dogovor, s katerim naj bi se toženec zavezal, da bo polovični delež na stanovanju prenesel na tožnico, bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ne zgolj ustno.
Pravna pravila o pridobitvi lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem se uporabljajo le za premične stvari, ne pa za nepremičnine.
Prav je sicer, da sodišče v okviru proste dokazne presoje stranki predoči in oceni tudi njene trditve in dokaze iz morebitnih prejšnjih pravd, ki so v zvezi z istim spornim predmetom. Ne sme pa na tej podlagi zavrniti ponujenih dokazov, če niso nedopustni, nepotrebni ali očitno nerelevantni, sploh kadar trditev, ki jo želi stranka dokazati, ni že na prvi pogled neresnična ali nerazumna.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 190. ZOR člen 210, 109, 361, 361/1, 375.
ničnost pravnega posla – prepoved razpolaganja z nepremičninami za čas do dokončne odločitve o denacionalizacijskem postopku - pravovarstveni interes za uveljavljanje ničnosti
Glede na to, da podnajemna pogodba glede prenehanja (pod)najema deli že po zakonu usodo najemne pogodbe, s sklenitvijo podnajemne pogodbe vračilo nepremičnine, ki je predmet najema, denacionalizacijskim upravičencem ni prav nič oteženo.
V 88. členu ZDen je uzakonjena ničnost pravnih poslov zaradi zavarovanja koristi denacionalizacijskih upravičencev. Tudi zanjo veljajo določbe ZOR o ničnosti, torej tudi določilo 109. člena ZOR, po katerem se na ničnost lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
ZZZDR člen 54, 123, 129, 133. ZPP člen 286. OZ člen 199, 199/2, 311.
verzija – dolžnost preživljanja– povrnitev potrebnih izdatkov za preživljanje – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je osebo dolžan preživljati – ugotavljanje potrebnih izdatkov – pobotanje po OZ – materialno pobotanje – pobotanje po ZPP – procesno pobotanje – pobotni ugovor – vzajemnost terjatve – likvidnost terjatve – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni terjatvi – nujno sosporništvo – navajanje dejstev in dokazov – pravno naziranje – prekluzija
Če vtoževana in v pobot uveljavljena terjatev po materialnem pravu nista pobotljivi, je treba ugovor pobotanja v pravdi zavrniti.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.