na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba II Cp 451/2010 - povzročitev škode – krivdna odgovornost – ravnanje v stiski – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – udeležba ne...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.5.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba II Cp 451/2010
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0061316
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
povzročitev škode – krivdna odgovornost – ravnanje v stiski – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – udeležba neznanega vozila – udeležba drugih subjektov
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Za ravnanje v stiski gre, ko oškodovalec povzroči škodo zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejana škoda ni večja od škode, ki je grozila. Ravnanje v tem primeru ni protipravno, protipravna pa je višina škode.
Zavarovanec tožene stranke kot objektivno odgovorni imetnik motornega vozila odgovarja skupaj z imetnikom neznanega vozila, ki je objektivno ter tudi krivdno odgovoren.
Nekrivi imetnik motornega vozila ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 154. člena obravnava kot „druge“, torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Vprašanje deljene odgovornosti ali celo izključne krivde enega od povzročiteljev (v konkretnem primeru lahko neznanega vozila), pa je lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi obeh povzročiteljev prometne nezgode.
Zavarovanec tožene stranke kot objektivno odgovorni imetnik motornega vozila odgovarja skupaj z imetnikom neznanega vozila, ki je objektivno ter tudi krivdno odgovoren.
Nekrivi imetnik motornega vozila ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 154. člena obravnava kot „druge“, torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Vprašanje deljene odgovornosti ali celo izključne krivde enega od povzročiteljev (v konkretnem primeru lahko neznanega vozila), pa je lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi obeh povzročiteljev prometne nezgode.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.