Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 244.
začasna nezmožnost za delo - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - predlog osebnega zdravnika - imenovani zdravnik - začasna zadržanost z dela
Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
Zagovorniki grajajo tudi na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Bistvo njihovih pritožbenih navedb je v nestrinjanju z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da so posnetke nadzornih kamer policiji prostovoljno izročili oškodovanci in da do posega v elektronske naprave ni prišlo. Navajajo, da naj bi iz procesnega gradiva izhajalo, da so bili elektronski podatki selektivno preneseni na zunanje medije s strani policije, zato bi morala policija postopati po 219.a členu ZKP in torej bodisi pridobiti predhodno pisno privolitev zakonitega imetnika ali sodno odredbo. Ker tega ni storila, ni jasno, kdo je imel dejansko pooblastilo za ravnanje z napravami. Prav tako so bili posnetki preneseni na druge medije brez sledenja pravilom digitalnega zavarovanja podatkov in tako ti dokazi niso avtentični in verodostojni. V dokaznem gradivu pa tudi ni posnetka nadzorne kamere pri D., zaradi česar obramba ne more preveriti avtentičnosti podatkov in verige prenosa podatkov in je zato kršena pravica do enakosti orožij.
Sodišče prve stopnje je pravilno skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo zaradi umika tožbe. Štelo je, da je tožnik umaknil tožbo zaradi sklenitve izvensodne poravnave takoj, ko je toženka z njo izpolnila zahtevek, zato toženki na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni dolžan povrniti stroškov postopka. Ker toženkini stroški, ki so ji nastali po umiku, niso stroški, ki bi ji nastali po tožnikovi krivdi ali naključju, ki se mu je primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP), jih tožnik ni dolžan povrniti.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - trajna nezmožnost za delo zavarovanca - invalidnost
Tožnikova zmožnost za delo je bila presojana upoštevajoč delo "vratar I", ki ga je tožnik nazadnje opravljal. Neuspešen mora tako ostati nosilni pritožbeni očitek, da bi morala biti tožnikova delovna zmožnost presojana glede na delo, na katerem je prišlo do poškodbe pri delu, to je "pismonoša" in ne za delo "vratar I", ki ga je opravljal zgolj krajši čas. Pri začasni nezmožnosti za delo je pravno relevantno, katero delo je zavarovanec opravljal nazadnje in ne koliko časa je delo opravljal. Slednje je lahko pomembno pri ugotavljanju trajne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 3, 3/2.
regres za letni dopust - dokazovanje plačila - pavšalne navedbe
Ker toženka ni dokazala, da bi tožniku plačala celotni pripadajoči regres za dopust za leta 2019, 2020, 2021 in 2022, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku tožnika v tem delu.
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi glede plačila regresa navedla, da je tožniku regres plačala in navedla konkretne zneske (ki pa ne predstavljajo celotnega pripadajočega regresa), nato pa še, da pa je preostanek zneska tožnik prejel s kompenzacijo oziroma v drugačni obliki. Te navedbe so pavšalne. Toženka bi morala navesti kateri znesek, za katero leto je bil kompenziran oziroma plačan v kateri drugi obliki, ter za to predložiti dokaze, česar ni storila. Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno vsebinsko opredeliti do teh pavšalnih navedb toženke.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - aktivna legitimacija upnika - sum zlorabe postopka
Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris.
Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088071
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 315, 315/2, 369, 369/4, 371, 371/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - ustavno načelo domneve nedolžnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - podrejen položaj - materialni dokaz - novi dokazi - pritožbena novota
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 3. 2024, iz katerega izhaja, da obramba vztraja pri tem, da se predloženi zvočni posnetki neposredno poslušajo, pa se po mnenju pritožbenega sodišča kot brezpredmetno pokaže tudi polemiziranje zagovornika o tem, da sodišče prve stopnje v okviru izvedenega dokaznega postopka vsebine teh posnetkov, ki jih je obramba skoraj v celoti prepisala, ni niti prebralo. Četudi bi bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni, glede na izsledek preostalih izvedenih dokazov, še posebej v razmerju do obdolženega obremenilnih, za meritorno odločitev v predmetni kazenski zadevi ne bi bili merodajni, za kar si sicer brez uspeha prizadeva zagovornik.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura člen 1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1. URS člen 26. OZ člen 1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZKme-1 člen 53, 56. ZGO-1 člen 2, 2/1, 73.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države RS - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - protipravno ravnanje - javni razpis - nepovratna sredstva - nepovratna sredstva v kmetijstvu - razpisni pogoji za prijavitelja - nemogoč pogoj - upravna enota - gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja
Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni vložila zahteve za izdajo novega gradbenega dovoljenja in preizkusila pravilnosti argumentacije upravnega organa in upravnega sodišča (da lahko konkretno nelegalno gradnjo sanira le v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja), je tožnica nase prevzela tveganje za nastanek škode.
Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.
Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - pavšalne navedbe
Verjetnost terjatve tožnice je izkazana, ni pa izpolnjen nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker tožnica ni dokazala verjetnosti obstoja ene izmed predpostavk, ki mora biti podana poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena in sicer obstoja težko nadomestljive škode. Tožnica je le pavšalno navajala, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa podala konkretnih trditev in dokazov, da gre pri tem za škodo, ki jo je težko nadomestiti. Enako velja tudi za škodo, ki bo nastala njej zaradi peturne vožnje večkrat na teden ob 12 urnih delovnikih (pomanjkanje spanca, stres, preobremenjenost in pregorelost).
Prepoved odtujitve in obremenitve ni absolutna, kot zmotno meni pritožba: ugasne ali spremeni se lahko bodisi s soglasno voljo strank bodisi z enostranskim dejanjem tožnice (odstop od pogodbe), ali pa na podlagi zakona.
Obveznost (prve) tožnice lahko ugasne ali se spremeni le s soglasno voljo strank, kar je pomen načela dolžnosti izpolnitve obveznosti.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/3. SPZ člen 105, 105/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - pretekla raba zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - normalna funkcija objekta - samostojen objekt - objekt zunanje ureditve - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - nelegalna gradnja garaže - neskladnost s prostorskimi akti - dvorišče - stavbišče - delitev parcel - nastanek novih parcel - parkirna mesta - podržavljanje - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - imetništvo pravice uporabe zemljišča - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pridobitev lastninske pravice - vračanje nacionaliziranih zemljišč - denacionalizacijski postopek - akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vsebina denacionalizacijske odločbe - celovita dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem - moratorij
Navedbe predlagateljev o temeljni zasnovi stavbnega kompleksa ob gradnji, ki jih ponavljajo v pritožbi, je sodišče prve stopnje ovrednotilo, a je pravilno kot odločilne upoštevalo okoliščine v obdobju po podržavljenju do uveljavitve ZLNDL. Bistveno je, kako je bil obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stanovanjske stavbe, opredeljen v obdobju družbene lastnine s strani pristojnih organov, ki so upravljali s stanovanji in poslovnimi prostori.
Presoja o pridobitvi lastninske pravice ni v domeni izvedenca, ampak sodišča.
ZGD-1 člen 281, 295, 395. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-3, 39, 39-2.
vpis sprememb v sodni register - prekinitev registrskega postopka - pravilen sklic skupščine delniške družbe
V tem kontekstu velja pripomniti, da ima pritožba sicer prav, da registrsko sodišče zgolj zaradi tega, ker je obveščeno o vloženi ničnostni tožbi, postopka ne prekine (primerjaj sklep VSL IV Cpg 41/2003. Če je odločitev o vpisu sprememb v sodni register odvisna od vprašanja, ali obstoji pravica ali pravno razmerje, ki predstavlja podlago za predlagani vpis, mora to vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, rešiti samo, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Če pa je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, mora postopek prekiniti (drugi odstavek citiranega člena). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je registrsko sodišče dolžno brezpogojno izvesti vpis v register, in da se v primeru, ko je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja, ali obstoji določena pravica ali pravno razmerje, o tem ni upravičeno izreči. Vprašanje mora rešiti, če dejstva med udeleženci niso sporna. Kot je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno (primerjaj npr. odločbo VSL IV Cpg 813/2018 z dne 28. 11. 2018), pa ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, le-ti niso ovira za vpis v sodni register. Sklep v takšnem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočnosti sodne odločbe, vse do takrat je veljaven in učinkovit. Sodišče druge stopnje na slednje stališče opozarja (zgolj) zato, ker se v postopku zatrjuje tudi, da je ničen (tudi) na sporni skupščini sprejeti sklep, da skupščino vodi oseba, ki ne more biti njen predsednik, saj je takšen sklep v nasprotju s 26. točko Družbene pogodbe predlagatelja z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju Družbena pogodba). Če je namreč skupščinski sklep v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, se v skladu s 395. členom ZGD-1 poraja vprašanje njegove izpodbojnosti in ne ničnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087957
SZ-1 člen 98, 112, 112/2. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj najemnika - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - veljavnost najemne pogodbe - oddaja solastne nepremičnine v najem - odpoved najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - zapadlost zahtevka - prehod koristi - uporaba stanovanja - prenehanje uporabe stanovanja
Tožnik hišo tožencev zaseda brez pravnega naslova in se zato ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 112. člena SZ-1, po kateri lastnik v primeru odpovedi najemne pogodbe ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1.
Odločitev o 70 % razbremenitvi toženkinega zavarovanca temelji na ugotovitvah, - da voznik avtobusa ni kršil cestnoprometnih predpisov, - da je voznik opazil tožnico, da teče po pločniku, a je lahko utemeljeno pričakoval, da ne bo nenadoma stopila na vozišče, - da je voznik takoj, ko jo je zaznal, pravilno izvedel manever zaviranja in umikanja v levo, a trka ni mogel preprečiti, - da voznik ni bil dolžan (že v trenutku, ko je zagledal tožnico) zmanjšati hitrosti pod 5 km/h, - da tožnica kot peška ni smela hoditi po vozišču in še manj nenadoma stopiti nanj, - da je s svojim ravnanjem kršila tretji odstavek 83. člena ZPrCP, - da je bilo njeno ravnanje nepremišljeno, skrajno neskrbno, izjemno tvegano ter življenjsko nevarno in ga njena pozornost, usmerjena na lovljenje avtobusa, ne more opravičiti.
Ovrednotenje tožničinega prispevka (70 %) ima oporo v stališčih sodne prakse o razporeditvi odgovornosti v primerih, ko upravljavcu motornega vozila ni bilo dokazano neskrbno ravnanje. V teh primerih je bil prispevek oškodovanca (pešca) ovrednoten v deležu 70 ali 80 %, v nižjem deležu, a še vedno 60 %, pa le v primeru, ko je bil oškodovanec otrok, ki mu ni (bilo) mogoče očitati neskrbnosti, in v situaciji, ko voznikovo ravnanje ni bilo brezhibno, a v primerjavi z neskrbnostjo oškodovanca minorno.
OZ člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1.
jamčevalni zahtevek - izpolnitev pogodbe - rabljeno vozilo - stvarna napaka - odprava napake na stroške prodajalca - primeren rok za odpravo - kumulativnost pogojev - prekluzivni rok za grajanje napak - servis vozila - nedopustne pritožbene novote - opustitev zaslišanja prič - nepotreben dokaz
Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.
URS člen 23, 23/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-1, 392, 392/4.
pravica do sodnega varstva - zakoniti sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - ustavnoskladna razlaga - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Če je bilo predlogu za izločitev sodnika ugodeno z razlogi, ki so v nasprotju z vsebino odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, sta postopek novega sojenja pred drugim sodnikom in sledeča sodba obremenjena s kršitvijo pravice do zakonitega sodnika po drugem odstavku 23. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088164
URS člen 26, 33, 153, 153/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 131, 133, 133/3, 168, 168/3. ZPNačrt člen 7, 10.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - pravica do povračila škode - protipravnost - lokalna skupnost - občinski odlok - usklajenost pravnih aktov - občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba namembnosti zemljišča - odločba Ustavnega sodišča - z ustavo neskladen predpis - odprava protiustavnosti
Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.
V vsakem primeru bo moralo sodišče ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke. Za ponovno prekinitev postopka v tej fazi postopka torej ni pravne podlage.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1), 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo 10 let. Glede na izrecno zakonsko določbo dolžnica ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti, dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo njenemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno.