ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 212.
plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – stroški postopka – prepoved reformatio in peius
Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se korist ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma cenah, kakršne so v času sojenja (to je odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). Enako kot tega ni mogoče enačiti z višino najemnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in njeno valorizacijo na čas sojenja (kar je Vrhovno sodišče že presojalo), tega ni mogoče enačiti niti z višino najemnine v času ob zaključku prvega sojenja, ko so bile razmere na nepremičninskem trgu za tožnike najbolj ugodne. Čas sojenja v konkretni zadevi je čas (zadnjega) zaključka postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je to tudi pravilno upoštevalo. Sam potek časa in dejstvo, da so se cene najema po zaključku prvega sojenja znižale, zato na odločitev ne moreta vplivati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078096
SPZ člen 37, 65, 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 68, 105, 105/1. OZ člen 190 ,197.
solastnina – solastniški delež – določitev solastniškega deleža – solastniški delež vpisan v zemljiško knjigo – obogatitev – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja – stroški upravljanja – nastanek etažne lastnine – določitev upravitelja – posel izrednega upravljanja – določitev ključa delitve – plačevanje stroškov s strani tretjega – neupravičena obogatitev
Oblikovanje posesti tako, da imajo nad pravno nesamostojnimi deli nepremičnine izključno posest posamezni solastniki, je zgolj ena od možnih oblik izvrševanja pravice do posesti, v praksi pa je nemara celo najpogostejša. Vsekakor pa takšna oblika izvrševanja posesti še ne pomeni, da je nastala etažna lastnina.
Iz drugega odstavka 67. člena SPZ je mogoče sklepati, da je imel SPZ v mislih predvsem vrednost stvari ali delov stvari kot merilo, ki se ga naj ga upošteva v zvezi s solastnino. Prav tako je mogoče višino solastniških deležev na ostalih, funkcionalno povezanih, vendar nepozidanih parcelah, pripisati različnim okoliščinam.
Solastninskega deleža na prostoru ni mogoče določiti, če ima solastnik v posesti več prostorov. Sodišče je vezano na solastninski delež, kot je vpisan v zemljiški knjigi.
Poleg tega pa je poskušala vzpostaviti merila za delitev stroškov, ki so bila drugačna kot je zakonsko pravilo, namreč delitev bremen po solastniških deležih. Za odstopanje od teh meril je pač potrebno soglasje vseh in ne zgolj večinska odločitev, že zaradi varovanja koristi manjšinskih solastnikov.
Če je tožeča stranka plačevala stvari in storitve tretjim, te pa so bile namenjene obratovanju zgradbe v solastnini, je prišlo do obogatitve solastnikov na račun tožeče stranke. Če za takšno ravnanje tožeče stranke ni bilo pravnega temelja, je pravni temelj za zahtevke tožeče stranke torej vseeno lahko le 190. člen OZ, čeprav tožeča stranka ni bila upravnik (ali „upravitelj“) zgradbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00008451
URS člen 23.. ZPP člen 14, 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZGD-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 523, 524, 525, 526.. OZ-UPB1 člen 131, 132, 179, 186, 186/1, 186/3.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbe - skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode - enotna odškodnina
Postopanje sodišča, ki je tožnike pozvalo na odpravo pomanjkljivosti v okviru materialno prrocesnega vodstva, je bilo pravno napačno. Če je namreč sodišče štelo, da je treba za vsako od oblik nepremoženjkske škode določno navesti višino vtoževane odškodnine, je v takem primeru vloga nerazumljiva, sodišče jo mora v smislu 108. člena ZPP vrniti tožnikom v popravo z opozorilom, da bo tožba v tem obsegu zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4, 352, 365. SPZ člen 219, 219/1.
odškodnina – plinovod – optični kabel – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – izgubljeni dohodek – škoda, ki presega običajne meje – služnost v javno korist – obzirno izvrševanje služnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – pretrganje zastaranja
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, ni pa pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtev pravdnega postopka. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je bilo zastaranje pretrgano s prvo vlogo v nepravdnem postopku, v katerem je tožnik (tedaj predlagatelj) opredelil toženčevo škodno ravnanje (ki je v nepravdnem postopku nastopal kot nasprotni udeleženec) in v čem se škoda kaže. S kasnejšimi navedbami v nepravdnem postopku in – po nadaljevanju obravnavanja dela predloga v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe v skladu z zahtevami ZPP je tožnik ostal v okviru škodnega ravnanja, ki ga je zatrjeval že v prvotnem predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085131
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 179, 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 890, 892, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
varstvo potrošnikov – pogodba o organiziranju potovanja – nepravilna izpolnitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – odgovornost organizatorja potovanja – počitnice – zastrupitev s hotelsko hrano – vzrok okužbe – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – vzročnost za konkreten obseg škode – izvedba storitve po tretjih osebah – odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam – podlage odškodninske odgovornosti – izključitev in omejitev odgovornosti – protipravnost – privolitev oškodovanca – skrbnost pri izbiri – skrbnost dobrega strokovnjaka – Direktiva Sveta 90/314/EGS – implementacija direktive – uporaba prava EU – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – uspeh po temelju in po višini zahtevka
Odškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je treba presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).
Ker organizator potovanja glede na novo materialnopravno videnje odgovarja objektivno, pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da je pri izbiri hotela ravnala s potrebno skrbnostjo oziroma, da ni izvedlo dokazov glede te okoliščine.
odškodninska odgovornost – oškodovanec z osteoporozo – masaža – zlom rebra – protipravnost ravnanja – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – dokazovanje – dokazni standard
Dokazni standard popolnega prepričanja pri dokazovanju vzročne zveze je v sodni praksi presežen. Če so v postopku razpoložljivi dokazi izčrpani in se mozaik sestavi v logično celoto tako, da je dejstvo pretežno verjetno, potem je prav, da se ga povzame v dejansko podlago sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obrazloženost sklepa – vsebinsko prazna obrazložitev – kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako skopa, da ga ne more preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako niso jasni razlogi, zakaj bi bila rešitev v zadevi I Pg 514/2015 predhodno vprašanje za odločanje v predmetni zadevi. Obrazložitev sklepa je v tem smislu vsebinsko prazna.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je obveznost ustrezne obrazložitve sodne odločbe namenjena tudi zagotovitvi učinkovitosti pravice do pritožbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, je lahko zagotovljeno pravno sredstvo le navidezno. Pravica do pravnega sredstva pa je zagotovljena le, če je izpodbijana odločba obrazložena do te mere, da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. To pa pomeni, da mora biti tako konkretizirana, da omogoča presojo njene pravne pravilnosti. Teh kriterijev pa izpodbijani sklep ne izpolnjuje.
vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - postopek prisilne poravnave nad zemljiškoknjižnim lastnikom - ovira za dovolitev vpisa
Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
pogodba o prenosu dejavnosti – spremenjene okoliščine – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nespoštovanje dogovorjenih obveznosti – izjalovitev pogodbenega namena
Tožnica je na toženca že decembra 2012, ko se je upokojila, prenesla celotno pogrebno dejavnost. Sodišče prve stopnje je življenjsko prepričljivo zaključilo, da je bil namen prenosa v letu 2012 ne samo v tem, da toženec v celoti prevzame pogrebno dejavnost, temveč tudi, da bo le on iz družine to dejavnost tudi v nadaljevanju opravljal (še posebej življenjsko logično pa, da tega posla ne bo več opravljala tožnica). Okoliščine ob sklenitvi Dogovora, s katerimi je toženec tudi v nadaljevanju računal, pa so se v tolikšni meri spremenile, da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičen do razveze Dogovora (prvi odstavek 112. člena OZ).
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085902
OZ člen 134, 134/2, 179. ZPP člen 214, 214/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – snemanje – odstranitev kamer – pravica do zasebnosti – poseg v zasebnost – prenehanje vznemirjanja
Dokazno breme, da škode ni, je na toženi stranki. Toženca obstoja škode nista zanikala. V odgovoru na tožbo, ki je tudi njuna edina vloga, glede nastale škode navajata le, da „kamera v kopalnici ni v funkciji snemanja, opisi in navedbe o skrivanju v kopalnici in zunaj nje, so netočni in brezpredmetni“. Citirano nedvomno ne zanika obstoja škode. Tudi, če bi jo, se nanaša le na kopalnico.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085929
ZOdv člen 4, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 41, 43, 44, 45. OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 74, 86, 86/1, 87, 766. ZOdvT člen 21.
mandatna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – sporazum o bistvenih sestavinah – ničnost – odgovornost odvetnika – načelo vestnosti in poštenja – profesionalna skrbnost – morala – pooblastilo – vložitev tožbe brez pooblastila – pasivna legitimacija – zavrnitev dokaznih predlogov
Odvetnik je dolžan stranko – kolikor je to mogoče – vnaprej seznaniti s potekom postopka in stroški postopka, nato pa jo redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti vsebinsko odločitev v lastni zadevi.
Toženka je v nasprotju s pravili stroke izkoristila tožnikovo stisko in slabo zdravstveno (duševno) stanje. Ni ravnala v tožnikovem interesu, ampak je samovoljno vložila tožbe in z napovedjo enormno velikih vrednosti sporov zasledovala svoj finančni interes – visoko plačilo odvetniških storitev, s tem pa tožniku povzročila velike stroške sodnih taks. Gre za protizakonito in nemoralno ravnanje, saj obstaja splošen družbeni konsenz o nesprejemljivosti ravnanja odvetnika, ki v nasprotju s svojo poklicno vlogo skrbnika strankinih interesov, zlorabi zaupanje stranke, zasleduje svoje interese, stranki povzroča stroške. Odvetnikovo vlaganje tožb na tak način – brez pooblastila, z nerazumno visokimi vrednostmi spora, večje število tožb, kot bi bilo potrebno – je nemoralno.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085916
ZPP člen 411, 421, 421/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
varstvo in vzgoja otrok – bolezen matere – sposobnost poskrbeti za varstvo in vzgojo otroka – začasna odredba
Res je, da je toženka zbolela, kot nesporno ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa sama bolezen še ne pomeni, da toženka za otroka ne more oziroma ni sposobna ustrezno poskrbeti.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - podaljšanje zadržanja
Prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - sodba na podlagi pripoznave - sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
V obravnavani zadevi je podlaga predlaganemu vpisu sodba na podlagi pripoznave, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Gre torej za situacijo, ki jo obravnava tretji odstavek 38. člena ZZK-1. Zato v kolikor pri obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, kot trdi pritožba, bi predlagatelj moral v skladu s prej navedeno določbo 38. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, sicer predlagana vknjižba ni dopustna, saj niso izpolnjeni potrebni pogoji za dovolitev vpisa.
Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.