Tožnik zahteva, da toženka vzpostavi prejšnje stanje na dveh parcelah, ki nista v tožnikovi lasti niti v izključni lasti toženke. Solastnice teh dveh parcel so poleg toženke še druge osebe, ki niso stranke postopka. Odločitev, če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi vodila do posledic, ki so enake aktu razpolaganja – sodišče bi enemu od solastnikov naložilo, da (na v zahtevku opisan način) poseže v solastno stvar. Ker posamezen solastnik po materialnem pravu brez soglasja ostalih solastnikov takšnega upravičenja nima, tudi ne more sam nastopati na toženi strani.
Pasivna (stvarna) legitimacija se ne presoja po stanju v času, ko se je gradnja vršila, ampak po stanju v času, ko je tožnik postavil zahtevek oziroma, ko je bila o njem obveščena nasprotna stranka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upnik kot udeleženec v postopku izbrisa - nedovoljena pritožba
Upnik v pritožbi ne navaja, da bi vložil ugovor proti sklepu o izbrisu oziroma začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 23. 5. 2016. Tudi iz spisa to ni razvidno. Zato je sklep z dne 23. 5. 2016 postal pravnomočen 2. 9. 2016 in bil 23. 5. 2016 objavljen na AJPES. Upnik tako ni udeleženec postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - postopek prisilne poravnave nad zemljiškoknjižnim lastnikom - ovira za dovolitev vpisa
Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - sodba na podlagi pripoznave - sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
V obravnavani zadevi je podlaga predlaganemu vpisu sodba na podlagi pripoznave, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Gre torej za situacijo, ki jo obravnava tretji odstavek 38. člena ZZK-1. Zato v kolikor pri obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, kot trdi pritožba, bi predlagatelj moral v skladu s prej navedeno določbo 38. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, sicer predlagana vknjižba ni dopustna, saj niso izpolnjeni potrebni pogoji za dovolitev vpisa.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4, 352, 365. SPZ člen 219, 219/1.
odškodnina – plinovod – optični kabel – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – izgubljeni dohodek – škoda, ki presega običajne meje – služnost v javno korist – obzirno izvrševanje služnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – pretrganje zastaranja
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, ni pa pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtev pravdnega postopka. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je bilo zastaranje pretrgano s prvo vlogo v nepravdnem postopku, v katerem je tožnik (tedaj predlagatelj) opredelil toženčevo škodno ravnanje (ki je v nepravdnem postopku nastopal kot nasprotni udeleženec) in v čem se škoda kaže. S kasnejšimi navedbami v nepravdnem postopku in – po nadaljevanju obravnavanja dela predloga v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe v skladu z zahtevami ZPP je tožnik ostal v okviru škodnega ravnanja, ki ga je zatrjeval že v prvotnem predlogu.
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – tek zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov
Sodba se ne opredeli, na podlagi katerih dokazov zaključuje, da tožena stranka po lastni volji ni nadaljevala študija, niti se ne opredeli do stališča tožene stranke, da pogodba preneha veljati, ko je vročena štipendistu odločba o prenehanju pravice do štipendiranja. Iz obrazložitve ni jasno, katera opustitev tožene stranke je bila podlaga za odstop od pogodbe tožeče stranke in na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo zaključek, da je štipenditor pridobil pravico, da pogodbo razdre.
družba z omejeno odgovornostjo - skupno zastopanje - pooblastilo odvetniku - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz sodnega registra izhaja, da sta direktor družbe T. d.o.o., F. C. in A.T. Pri obeh navedenih direktorjih pa je kot način zastopanja navedeno: skupno. Tak način zastopanja torej omejuje upravičenje posameznega zastopnika za (samostojno) zastopanje, kar pomeni, da bi morala poblastilo za pritožbo oz. pritožbo (so)podpisati tudi oba direktorja, da bi imela obravnavana pritožba pravno veljaven učinek.
Sodba zavzame prestrog standard glede trditvene podlage, ki jo je ponudila tožnica. Tožnica je v tožbi res trdila, da je do zdrsa prišlo zaradi mokre in spolzke stopnice, a to ne pomeni, da v dokaznem postopku ugotovljenega drugačnega možnega vzroka ni mogoče upoštevati, ker ga ni zatrjevala. Tožničine trditve (po prejetem izvedenskem mnenju), da je bila stopnica lahko drseča tudi zaradi odluščenja zgornjega sloja, niso prepozne.
STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0079627
ZSVarPre člen 12. ZZZDR člen 123. ZFPPIPP člen 400, 400/8.
začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje - izgledi za pridobitev premoženja večje vrednosti - dolžnost preživljanja - preživnina - lastni dohodek upravičenca
Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Toženec ne more biti odškodninsko odgovoren zgolj zato, ker ni uspel s tožbo na ugotovitev izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Če je toženec želel preprečiti vnovčenje vknjiženih hipotek na sporni nepremičnini, je moral terjatve plačati, z izvensodno poravnavo pa je dosegel njihovo plačilo v nižjem znesku. Stališče, da plačilo v situaciji grozeče realizacije hipoteke v izvršbi ne predstavlja plačila v izogib sili, je prestrogo in materialnopravno napačno. Za takšno plačilo namreč ni mogoče reči, da prestavlja svobodno privolitev v plačilo tujega dolga.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085916
ZPP člen 411, 421, 421/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
varstvo in vzgoja otrok – bolezen matere – sposobnost poskrbeti za varstvo in vzgojo otroka – začasna odredba
Res je, da je toženka zbolela, kot nesporno ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa sama bolezen še ne pomeni, da toženka za otroka ne more oziroma ni sposobna ustrezno poskrbeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085936
OZ člen 489, 490, 490/4, 493, 493/1, 493/2, 494, 495, 495/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 383.
prodajna pogodba – jamčevalni zahtevek – odgovornost za napake – pravna napaka – omejitev javnopravne narave – sankcije za pravne napake – izključitev odgovornosti – neusklajenost gradnje z gradbenim dovoljenjem – zavrženje tožbe – osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – načelo koncentracije
Na podlagi ključne dejanske ugotovitve, da je bila kupcema omejitev znana že od vsega začetka, sta pravice iz naslova jamčevanja v vsakem primeru izgubila.
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 280.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – izvršitelj – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
Tožena stranka je sicer gospodarska družba, tožnik, ki je izvršitelj, pa ni samostojni podjetnik. Skladno z določilom 280. člena ZIZ je samozaposleni, ki službo izvršitelja opravlja kot samostojno zasebno dejavnost. To pa ne zadošča za uporabo pravil o gospodarskih sporih tudi zanj.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – samostojni podjetnik – ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost – naknadno odmerjeni prispevki – zloraba pravice do odpusta obveznosti – globe
Odpust obveznosti na globe ne učinkuje. Dolžnik mora globo plačati, tudi če so mu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.
Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.
Upnik v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.