predlog za oprostitev sodne takse - trditveno in dokazno breme – ogrožanje opravljanja dejavnosti
Ne zadostujejo pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.
Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov – ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.
ZSVarPre člen 27, 52, 53. URS člen 2, 14, 15, 33, 50.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije - izključitveni razlog
Tožnica je lastnica nepremičnine, vendar niti v predsodnem niti v sodnem postopku ni soglašala s prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine v korist Republike Slovenije, kar predstavlja izključitveni razlog po 53. členu v zvezi z 52. in 27. členom ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, četudi bi bili izpolnjeni preostali pogoji za njegovo priznanje. ZSVarPre v 53. členu namreč določa, da se z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka osebi, ki bi do te dajatve bila sicer upravičena, v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Zato tožnici zaradi nesoglašanja s prepovedjo ni mogoče priznati pravice do varstvenega dodatka.
DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013542
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 26, 26/1.
sodna taksa - umik pritožbe - plačilo sodne takse
Tožnik v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga (pa tudi ne kasneje) takse za pritožbo ni plačal in tudi ni vložil vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse, pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
sodba na podlagi pripoznave - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev
Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se izpodbijani odločbi toženca spremenita tako, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da je toženec dolžan v roku 30 dni odločiti o pravici in višini invalidske pokojnine tožnika za preostali čas 4 ure dnevno. Vloge in odgovora na poziv sodišča tožene stranke ni mogoče šteti za pripoznavo tožbenega zahtevka, saj toženec v nobeni od vlog ni tožbenega zahtevka pripoznal. V prvi vlogi je priznal obstoj I. kategorije invalidnosti, v drugi pa je tožbeni zahtevek štel za neustreznega in na to sodišče posebej opozoril. Izjavo toženca bi sodišče prve stopnje lahko štelo le kot priznanje dejstev. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik izpodbijal v tem postopku. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Ker pravni interes ni podan, je treba tožnikovo tožbo zavreči (274. člen ZPP).
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZJU člen 5, 22, 22/1, 24, 25.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - javni zavod - samostojni podjetnik - pogodba o poslovnem sodelovanju
Delavec lahko uveljavlja transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen ali pa obstoj delovnega razmerja, če za delodajalca kot samostojni podjetnik opravlja delo z elementi delovnega razmerja, v času zaposlitve pri delodajalcu v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Če pa mu je pogodba o zaposlitvi oziroma zaposlitev (po civilni pogodbi) pri delodajalcu že prenehala (npr. zaradi poteka določenega časa), pa mora sodno varstvo tako glede obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas kot glede nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma zaposlitve za določen čas, glede katere uveljavlja obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas in vrnitev na delo k delodajalcu, uveljavljati v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Po izteku prekluzivnega roka iz citirane določbe sodno varstvo ni več dopustno (niti glede priznanja obstoja delovnega razmerja niti glede nezakonitega prenehanja).
Tožnica je bila 4. 7. 2013 preko nadrejenega ustno obveščena, da ji pogodbe o poslovnem sodelovanju (na podlagi katerega je kot samostojna podjetnica opravljala delo pri toženi stranki) ne bodo podaljšali in da ji tožena stranka z 31. 7. 2013 odpoveduje nadaljnje sodelovanje. Tožba je bila vložena v okviru 30 dnevnega prekluzivnega roka v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki je začel teči 4. 7. 2013, ko je tožnica izvedela za kršitev svojih pravic, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica v času vložitve tožbe (dne 25. 7. 2013) še opravljala delo za toženo stranko po pogodbi za določen čas, ki se je iztekel 31. 7. 2013. Zato niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji za zavrženje tožbe.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
policija - posebni delovni pogoj - pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - efektivni delovni čas - plačilo za delo - plača - policist
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
zloraba pravice do sodnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – namen škodovati – nepremoženjska škoda – stečajni postopek
Sodišče prve stopnje se je v najpomembnejšem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ukvarjalo prav z vprašanjem, ali je tožeča stranka uspela izkazati, da so tožene stranke svoje pravice do sodnega postopka in v sodnem postopku zlorabile s tem, da so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka, čeprav naj bi bilo očitno, da tožeča stranka ni insolventna, pri čemer naj bi se za vložitev predloga odločile zgolj z namenom škodovati tožeči stranki.
Stečajno sodišče je predlog za začetek stečaja vsebinsko obravnavalo (kar pomeni, da so bile formalne predpostavke podane) in šele po obsežnem dokaznem postopku predlog za začetek stečaja zavrnilo. Predmet tega dokaznega postopka, v katerem je bila imenovana izvedenka finančne stroke, ki je izdelala mnenje in ga trikrat dopolnjevala, je bilo prav vprašanje, ali je tožeča stranka insolventna. Da je bilo že na prvi pogled razvidno, da tožeča stranka ni insolventna, torej očitno ne drži. Prav tako je sodišče prve stopnje iz mnenja izvedenke razbralo, da so terjatve toženih strank obstajale, saj so bile evidentirane v poslovnih knjigah tožeče stranke. Ob takem dejanskem stanju toženim strankam zgolj na podlagi dejstva, da se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo, da tožeča stranka takrat ni bila insolventna, ni mogoče očitati zlorabe pravic, ker so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka in ne morebiti za kakšen drug postopek.
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo - odškodnina
Tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi nezalepljene kuverte z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Glede na 71. člen ZDSS-1 se sodne take ne plačujejo le v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. To ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti odškodninsko terjatev v predmetni zadevi.