pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalidnost
Tožnica ima zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno življenje in delo, vendar te zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi bila podana invalidnost v smislu 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato tožbeni zahteve zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do dela na delu strežnice s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno in da se ji priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ni utemeljen.
policija - posebni delovni pogoj - pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - efektivni delovni čas - plačilo za delo - plača - policist
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZJU člen 5, 22, 22/1, 24, 25.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - javni zavod - samostojni podjetnik - pogodba o poslovnem sodelovanju
Delavec lahko uveljavlja transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen ali pa obstoj delovnega razmerja, če za delodajalca kot samostojni podjetnik opravlja delo z elementi delovnega razmerja, v času zaposlitve pri delodajalcu v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Če pa mu je pogodba o zaposlitvi oziroma zaposlitev (po civilni pogodbi) pri delodajalcu že prenehala (npr. zaradi poteka določenega časa), pa mora sodno varstvo tako glede obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas kot glede nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma zaposlitve za določen čas, glede katere uveljavlja obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas in vrnitev na delo k delodajalcu, uveljavljati v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Po izteku prekluzivnega roka iz citirane določbe sodno varstvo ni več dopustno (niti glede priznanja obstoja delovnega razmerja niti glede nezakonitega prenehanja).
Tožnica je bila 4. 7. 2013 preko nadrejenega ustno obveščena, da ji pogodbe o poslovnem sodelovanju (na podlagi katerega je kot samostojna podjetnica opravljala delo pri toženi stranki) ne bodo podaljšali in da ji tožena stranka z 31. 7. 2013 odpoveduje nadaljnje sodelovanje. Tožba je bila vložena v okviru 30 dnevnega prekluzivnega roka v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki je začel teči 4. 7. 2013, ko je tožnica izvedela za kršitev svojih pravic, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica v času vložitve tožbe (dne 25. 7. 2013) še opravljala delo za toženo stranko po pogodbi za določen čas, ki se je iztekel 31. 7. 2013. Zato niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji za zavrženje tožbe.
Določbo drugega odstavka 15. člena ZUPJS glede ugotavljanja dohodka je potrebno razlagati tako, da se primarno uporabljajo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi davčna uprava in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. V konkretnem primeru bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o otroškem dodatku in znižanju plačila vrtca) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS za preteklo leto (to je za leto 2011). Toženec je tako v letu 2012 neupravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko materialno stanje tožnice oz. njene družine bistveno drugačno zaradi prodaje nepremičnine ter posledično dobička iz kapitala, kakor pa v letu 2011 oziroma že v letu 2010.
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo - odškodnina
Tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi nezalepljene kuverte z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Glede na 71. člen ZDSS-1 se sodne take ne plačujejo le v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. To ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti odškodninsko terjatev v predmetni zadevi.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov – ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – protispisnost – izpodbijanje dejanskega stanja
Ugotovljeno dejansko stanje izhaja iz dokazne ocene več listinskih dokazov, zato zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka graja dokazno oceno in uveljavlja zmotno dejansko stanje, kar pa v sporu majne vrednosti ni dovoljeno.
zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
zloraba pravice do sodnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – namen škodovati – nepremoženjska škoda – stečajni postopek
Sodišče prve stopnje se je v najpomembnejšem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ukvarjalo prav z vprašanjem, ali je tožeča stranka uspela izkazati, da so tožene stranke svoje pravice do sodnega postopka in v sodnem postopku zlorabile s tem, da so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka, čeprav naj bi bilo očitno, da tožeča stranka ni insolventna, pri čemer naj bi se za vložitev predloga odločile zgolj z namenom škodovati tožeči stranki.
Stečajno sodišče je predlog za začetek stečaja vsebinsko obravnavalo (kar pomeni, da so bile formalne predpostavke podane) in šele po obsežnem dokaznem postopku predlog za začetek stečaja zavrnilo. Predmet tega dokaznega postopka, v katerem je bila imenovana izvedenka finančne stroke, ki je izdelala mnenje in ga trikrat dopolnjevala, je bilo prav vprašanje, ali je tožeča stranka insolventna. Da je bilo že na prvi pogled razvidno, da tožeča stranka ni insolventna, torej očitno ne drži. Prav tako je sodišče prve stopnje iz mnenja izvedenke razbralo, da so terjatve toženih strank obstajale, saj so bile evidentirane v poslovnih knjigah tožeče stranke. Ob takem dejanskem stanju toženim strankam zgolj na podlagi dejstva, da se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo, da tožeča stranka takrat ni bila insolventna, ni mogoče očitati zlorabe pravic, ker so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka in ne morebiti za kakšen drug postopek.
Glede na ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu v zvezi s tem tudi priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Za razvrstitev v II. oziroma celo v I. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine namreč niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tožnik je namreč še vedno v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
Prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi določbe 246. člena ZUJF ni mogoče primerjati med seboj ali uporabljati alternativno, saj so razlogi za zakonsko ureditev in pogoji za uporabo različni. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 246. člena ZUJF, ker je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Tožnik ima zagotovljeno socialno varnost v obliki pravice do nezmanjšane starostne pokojnine, zato ni v enakem položaju kot delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in nimajo možnosti za starostno upokojitev. Zato tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023309
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 211, 211/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/2, 387.
kršitev kazenskega zakona – stek kaznivih dejanj – enotna kazen – izrek enotne kazni, ko sodišče za nekatera kazniva dejanja v steku določi kazen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni – goljufija – kriva ovadba – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je obdolžencu v okviru pogojne obsodbe za prvo kaznivo dejanje določilo zaporno kazen, za drugo kaznivo dejanje pa denarno kazen, ni pa uporabilo določb o steku iz 53. člena KZ-1 in obdolžencu ni določilo enotne kazni, kršilo kazenski zakon (5. točka 372. člena ZKP).
Navedeno kršitev kazenskega zakona je pritožbeno sodišče odpravilo po uradni dolžnosti tako, da je skladno z določbo 6. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 določeno denarno kazen prištelo k določeni kazni zapora in je v tem obsegu denarna kazen dobila naravo stranske kazni.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
ZIZ člen 29b, 46, 46/1, 138, 138/1. ZPP člen 343, 343/4.
odsotnost dolžnikovega pravnega interesa za pritožbo – ugotovitvena odločba o zaključku postopka
V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist.