POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov – ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.
pravica do popravka in odgovora – objava popravka – vsebina popravka
Presoja dopustnosti popravka zahteva presojo izpolnjevanja meril glede dopustnosti vsebine popravka za vsak njegov posamezni del, kar omogoča končno presojo, ali je popravek tudi kot celota ustrezen ob upoštevanju zakonskih predpostavk.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
Izbira ustreznega izvedenca je v rokah sodišča. Sodišče ni vezano na predlog stranke in stranka tudi ni dolžna dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede izvedenca katere stroke naj sodišče postavi. Dolžnost stranke je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz (dokazna tema) ter da tudi navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem). Sodišče nato v skladu z 243. členom ZPP presodi, ali je dokazovanje z izvedencem sploh potrebno in nato tudi to, izvedenec katere stroke je potreben za nadomestitev specialnega strokovnega manjka.
Umetna koma pomeni, da je tak oškodovanec mentalno v celoti izvzet iz življenja kot takšnega. Gre za hudo obliko pravno priznane škode, ki spada pod postavko telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
Ker je dedinja lastninsko pravico na nepremičninah dokazovala s pogodbami in podatki registra motornih vozil, je sodišče v zapuščinskem postopku kot manj verjetno ocenilo pravico pritožnika in ga napotilo na pot pravde. V pravdnem postopku bo imel možnost, da v ustrezno izvedenem dokaznem postopku sodišče prepriča, da so njegove navedbe utemeljene in če so, bo takšna odločitev sodišča v pravdnem postopku obvezujoča tudi za zapuščinsko sodišče. To bo prekinjeno zapuščinsko obravnavo nadaljevalo, ko bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje, kaj sodi v zapuščino po pokojnem.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069121
ZIZ člen 16. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 150.
pregled spisa – vpogled v spis – upravičeni predlagatelj – stranka postopka – udeleženec – opravičena korist – trditveno in dokazno breme – interes
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
Vprašanje, ali je v obtožbi opisano dejanje kaznivo dejanje, v kolikor so napačno navedeni blanketni (dopolni) predpisi, je odvisno od tega, ali so v konkretnem opisu navedeni znaki blanketnih norm, ki zakonske znake kaznivega dejanja dopolnjujejo. Zato sama navedba napačne blanketne norme ne pomeni, da očitano dejanje nima v opisu vseh znakov kaznivega dejanja.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
tolmač – postavitev tolmača – pravica do uporabe lastnega jezika
Čeprav je pravica do uporabe lastnega jezika ustavno zagotovljena, nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora sama zahtevati, da v postopku uporablja svoj jezik in da spremlja postopek v svojem jeziku. Kršitev je zato podana šele, če sodišče v nasprotju z določbami šestega poglavja ZPP zavrne tako zahtevo stranke.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacija nepremičnine – stanovanje v solastnini
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi tega, ker je toženka le solastnica – in ne izključna lastnica – stanovanja, na katero se nanaša pravica do odkupa na podlagi 117. člena SZ, tožnik nima pravice zahtevati sklenitve kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082401
OZ člen 132.
povračilo stroškov za odpravo škode na dimniku in kanalizaciji - aktivna legitimacija - odgovornost za nastalo škodo - vzrok za nastanek škode
Stroške za odpravo škode je poravnal tožničin sin. Vtoževana škoda je torej nastala njemu in ne tožnici. S plačilom računov se je namreč zmanjšalo njegovo premoženje, medtem ko tožnica ni niti navajala, da ji je sin morebiti odstopil svojo terjatev do toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek brez nadaljnjega zavrniti že zaradi pomanjkanja tožničine aktivne legitimacije.
Do poznejšega razpadanja dimnika je prišlo zato, ker pozidava zaključka dimnika nad streho ni bila v skladu s predvidenimi rešitvami proizvajalca dimnika. Za to napako pa ne odgovarja toženec, ki je bil zadolžen le za nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij, ampak projektant in izvajalci gradbenega dela dimnika, ker bi morali pri gradnji uporabiti materiale, ki ne vpijajo vlage, pri lepljenju dimniških tuljav pa predpisano lepilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063960
OZ člen 131, 132, 168, 168/3. ZPP člen 212.
odgovornost za škodo – protipravnost ravnanja – napačen vpis v sodni register – vzročna zveza – škoda – izgubljeni dobiček – prihodki – odhodki – normalen tek stvari – preteklo poslovanje – trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem
Izgubljeni dobiček je ekonomska kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, ki bi bi nastali, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Na tožnici je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot odhodkov, ki bi nastali, če bi šlo za normalen tek stvari. Ni pomemben zgolj prihodek (ali dobiček, kot ga imenuje pritožnica), ki ga je tožnica obračunala kot 65% prometa, ampak bi morala tožnica navesti tudi stroške, ki bi ji nastali, če ne bi bilo domnevnega protipravnega ravnanja, česar pa tožnica ni storila. Izgubljeni dobiček bi morala prikazati kot prihodke in odhodke ter šele takšen izračun predstavlja trditveno podlago za izvedbo dokaza z izvedencem finančno-ekonomske stroke glede višine škode.
Tožnica kot gospodarski subjekt bi morala upoštevaje svoje preteklo poslovanje znati izračunati, kakšen bi bil njen prihodek, če bi poslovanje potekalo normalno, in kakšni bi bili stroški zaradi takšnega poslovanja ter bi potem te trditve dokazala z izvedbo dokaza z izvedencem.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082423
SPZ člen 267. ZZK člen 22. ZIZ člen 64, 65, 65/1.
izločitvena pravda - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - učinki sklenitve pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - veljavnost razpolagalnega pravnega posla - obličnost - overitev podpisa - lastninska pravica v pričakovanju - dobroverni kupec - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - nepristnost pogodbe - sklenitev veljavnega pravnega posla pred zaznambo sklepa o izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V sodni praksi je utrjeno stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna.
Overitev podpisa po tedanjih predpisih ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - namen začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana začasna odredba se v bistvenih delih pokriva z vsebino tožbenega zahtevka. Z njo želi tožnik začasno urediti sporno razmerje. Gre za tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Njen namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - razširitev tožbe – dediči – pasivna legitimacija
V sami tožbi res niso bili zajeti vsi dediči po pokojni P.. Z vlogo z dne 24. 1. 2012 je tožeča stranka razširila tožbo na novega toženca – dediča A.. Gre za situacijo iz 191. člena ZPP in ne za tisto, kar trdi tožena stranka, ki jo ureja 187. člen ZPP. Sodišče je lahko nadaljevalo z obravnavanjem zadeve, ker je dedič A. v razširitev tožbe nanj privolil.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.