nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prepozen predlog – pouk o procesnih pravicah
Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlogi - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Zoper sklep, s katerim je v izvršilnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor – odločitev po temelju
V določbi 53. člena ZDSS-1 res ni predpisana obveznost, da bi moral posameznik sprožiti še individualni delovni spor in torej izvršilni postopek na podlagi sodbe, izdane v kolektivnem delovnem sporu, ni absolutno izključen, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba v vsakem primeru posebej presojati primernost v tem postopku izdane sodbe za izvršbo. Glede na vsebino konkretnega kolektivnega delovnega spora in pravno naravo v tem sporu izdane sodbe, njene izvršitve posamezni delavec v izvršilnem postopku ne more doseči. Naložitev dolžniku, da mora delavcem od novembra 2008 dalje na novo obračunati plačo na način kot izhaja iz točke I. izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča ter izplačati razliko med izplačanimi plačami za mesece od februarja do maja 2010 in plačo, ki bi jim pripadala, če pri plači ne bi bil upoštevan indeks kolektivne uspešnosti za PC in PS, po vsebini pomeni le odločitev po temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
Toženčeva obveznost temelji na listini, kreditni pogodbi, iz katere jasno izhaja, da mu je pokojni denar posodil. Drugačen dogovor, kot ga zatrjuje toženec, namreč dogovor o vlaganju v družbo D., brez izročitve denarja, iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja. Predvsem pa ni razumno, da bi takšen dogovor pogodbenika zapisala v obliki posojilne pogodbe. Dovoljšnjo oporo za ugotovitev, da je bila sklenitev pogodbe posledica daljše obdobje trajajočega medsebojnega poslovanja toženca in pokojnega pravnega prednika tožnikov, ki sta se vsak zase tudi ukvarjala s posojanjem denarja, je imelo sodišče tako v izpovedbi prve tožnice in zaslišanih prič, kot tudi v izpovedbi samega toženca.
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZJN-2 člen 22, 22/7. ZPVPJN člen 15, 15/1, 31, 31/5, 38, 38/1.
odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - državna revizijska komisija - odškodninska odgovornost DRK – ponovni vpogled v ponudbeno dokumentacijo – dopolnitev revizijskega zahtevka – neenakopravno obravnavanje ponudnikov
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve.
Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa) je odločilno, ali se je sodnik oziroma oseba, zaposlena v okviru državnega organa, v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje njegove službe. Ta standard obenem opredeljuje okvir za presojo protipravnosti ravnanja. Ker sodišče, ki odloča v odškodninskem sporu zoper državo, ni funkcionalno nadrejeno državnim organom (niti DRK), njegova naloga (tudi zato) ni podrobna analiza posameznih ravnanj ali opustitev ter vrednotenje razčlenjenega postopka, pač pa presoja, ali je postopanje organa, upoštevaje vse okoliščine primera (gledano kot celote), zadostilo zahtevanim standardom.
Dopolnitev revizijskega zahtevka je bila pravočasna in popolna, saj zakon zahtevka za odločitev o reviziji (petitornega zahtevka) ne določa kot obvezne sestavine revizijskega zahtevka.
izpraznitev stanovanjske hiše - nakup nepremičnine na javni dražbi - uporaba brez pravne podlage - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - dobrovernost - izpodbijanje dobrovernosti
Tožnica je v letu 2003 kupila nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku na osnovi vpisanih zastavnih pravic, toženec pa je kupil solastniški delež v letu 2001 - v času, ko so že potekali izvršilni postopki v zvezi s prodajo te nepremičnine, pri čemer je bil s tem seznanjen. Tako ni dvoma, da toženec ni bil dobroveren.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - darilna pogodba - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojnost domneve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
Tožena stranka (dolžnik odstopljene terjatve) je ohranila vse pobotne ugovore, ki bi jih imela zoper odstopnika terjatve, saj ZFPPIPP določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Terjatev, ki jo v pobot uveljavlja tožena stranka, je zapadla pred uvedbo stečaja nad odstopnikom terjatve in še pred prejemom obvestila o odstopu terjatve, zato ima tožena stranka enake pravice do prevzemnika terjatve, kot jih je imela zoper odstopnika terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082445
OZ člen 49, 375, 395, 1012, 1013, 1019, 1025, 1027. ZPP člen 280, 286a, 286a/3.
procesno pobotanje - ugovor pobotanja - informativni dokaz - izvedba dokazov - kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe - obvestitev poroka - odškodninska odgovornost - dopolnitev tožbe - razpis naroka za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - prepoved obrestnih obresti
Toženec lahko zoperstavi svojo terjatev tožnikovi in tako doseže procesno pobotanje le, če pobotna terjatev že obstaja. Potemtakem bi toženec moral vedeti za podlago in višino svoje pobotne terjatve. Nesprejemljiv je zato očitek sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, ki bi tožencu omogočili, da bi postavil popoln in sklepčen pobotni ugovor. Takšen informativni dokaz namreč v pravdnem postopku ni dopusten. Poleg tega pravica do izvedbe dokaza ni absolutna.
Upnik mora obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je brez pomena pritožbeno vztrajanje, da toženec ni prejel nobenega tožničinega opomina. Ker je porokova obveznost akcesorna, takšen opomin niti ni bil pogoj za zapadlost toženčeve obveznosti.
Za navadno sosporništvo ni treba, da so skupaj toženi, in tudi ni nujno, da bi morala biti sodba za vse poroke enaka.
Solidarni porok nima ugovora vrstnega reda, niti pri zavarovanjih.
Zahtevek za povračilo stroškov, nastalih z izpolnitvijo naročila, je po naravi verzijski. Za njegovo uspešno uveljavljanje mora tožeča stranka najprej zatrjevati, da: 1. je opravila izdatek za drugega; 2. je zaradi tega sama prikrajšana, tožena stranka pa obogatena in 3. da med prikrajšanjem in okoriščenjem obstaja vzročna zveza, nato pa navedene predpostavke tudi dokazati. Zgolj na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovnih stavb tožeča stranka ni upravičena nastopati v imenu etažnih lastnikov in od neplačnikov izterjevati obratovalnih stroškov, če za to nima njihovega izrecnega pooblastila, temveč mora svojo aktivno legitimacijo v postopku in s tem utemeljenost svojega (po naravi verzijskega zahtevka) podkrepiti z dokazi o tem, da je stroške dobaviteljem blaga in storitev res plačala iz lastnih sredstev.
Za uspešno izpodbijanje temelja terjatve upravnika je (ob upoštevanju, da mora utemeljenost verzijskega zahtevka stranka podkrepiti z dokazi, da je stroške res plačala iz lastnih sredstev) zadostoval ugovor tožene stranke, da ni pisnih dokazov, da bi bila plačila izvedena. Temelj zahtevka je namreč mogoče utemeljiti le s predložitvijo (pisnih) dokazil o plačilu obratovalnih stroškov iz lastnih sredstev.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0077181
ZPP člen 351, 351/1. ZGD-1 člen 256, 276.
pritožba - procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - odpoklic člana nadzornega sveta - sodno imenovanje člana nadzornega sveta - prenehanje funkcije - novo imenovanje - pristojnosti skupščine
Delničarji, v katerih pristojnosti je odločanje o tem, kdo bodo člani nadzornega sveta družbe, ki zastopajo njihove interese, so že imenovali dva nova člana nadzornega sveta, s tem pa je funkcija sodno imenovanih članov nadzornega sveta prenehala, zaradi česar nasprotna udeleženca nimata več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ker si pravnega položaja ne moreta izboljšati.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.
Vprašanje, ali je v obtožbi opisano dejanje kaznivo dejanje, v kolikor so napačno navedeni blanketni (dopolni) predpisi, je odvisno od tega, ali so v konkretnem opisu navedeni znaki blanketnih norm, ki zakonske znake kaznivega dejanja dopolnjujejo. Zato sama navedba napačne blanketne norme ne pomeni, da očitano dejanje nima v opisu vseh znakov kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - pisan izjava - premoženjsko stanje - nepopolna vloga
O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).
postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.