STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006042
ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.
delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
Pri presoji "tekočih oz. rednih dobav" je treba upoštevati, da je s sklenitvijo navedenih poslov soglašal upravitelj prisilne poravnave, ki je želel, da se sodelovanje med tožečo in toženo stranko nadaljuje kot doslej.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z neenako obravnavo upnikov, ki so do tožeče stranke v enakem položaju, je bilo na tožeči stranki. Zgolj s pavšalnimi navedbami, da so tudi drugi upniki dobavljali enakovrstno blago kot tožena stranka, vendar plačila niso dobili, temu bremenu ni zadostila.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za sporne verižne kompenzacije ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, se mu z ugotavljanjem obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni bilo treba ukvarjati.
skrbnost – skrbnost dobrega gospodarstvenika – načelo vestnosti in poštenja – zastopanje pravne osebe – sodni register
Ne le skrbnost dobrega gospodarstvenika, celo običajna skrbnost veleva, da pri poslovanju s pravno osebo sopogodbenik v sodnem registru preveri, kdo jo je upravičen zastopati.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081406
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1, 231, 231-3, 235, 235/1, 235/3. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2. ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – vročanje – osebna vročitev – zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti – zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti – ničnost pogodbe – obstoj terjatve – neupravičena pridobitev
Nična pogodba sicer res nima pravnega učinka in nobena od strank nima izpolnitvene obveznosti iz take pogodbe. Vendar ima stranka, ki je pogodbo že izpolnila, skladno s 1. odstavkom 87. člena OZ kondikcijski zahtevek po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neobstoj predlagateljeve terjatve zaradi sodnega uveljavljanja ničnosti kreditnih pogodb.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.
Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.
podjemna pogodba – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – skrite napake – grajanje napak
Tudi, če bi šlo za skrite napake, ki bi se pokazale šele pozneje, se naročnik dela po dveh letih od prevzema opravljenega posla nanje ne more več sklicevati. Glede na to, da je toženec dokazano grajal opravljeno delo tožnika šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi dne 14.9.2010, kar pomeni tri leta po opravljenem delu, je zamudil vse roke, ki mu dajejo pravico, da uveljavlja napake opravljenega dela.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – odkup stanovanja – sklenitev najemne pogodbe
Nesporno je, da toženec biva v stanovanju in da z lastnico (tožnico) ni sklenil najemne pogodbe. Nerelevantno je njegovo sklicevanje na imetništvo stanovanjske pravice pridobljeno po ZSR in določbo tretjega odstavka 111. člena SZ-1. Stanovanjski zakon (SZ) je uredil način preoblikovanja prejšnjih stanovanjskih razmerij. V tem okviru je imetnikom stanovanjske pravice dal možnost odkupa stanovanja, tisti imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za nakup, pa so imeli pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Tožnica se je kot imetnica stanovanjske pravice odločila za nakup stanovanja (kupne pogodbe tožencu ni uspelo izpodbiti) in na ta način izčrpala upravičenja iz SZ. Na upravičenje iz 147. člena SZ oziroma sedaj iz tretjega odstavka 111. člena SZ-1, se tako tudi toženec ne more več sklicevati.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/4, 246, 246/3. URS člen 14, 22. ZSS člen 2. ZPIZ-1 člen 429, 429/11. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/1. ZDR člen 14. ZUstS člen 1, 1/3.
diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat
Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.
Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je tožniku z iztekom tega dne delovno razmerje zakonito prenehalo.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
Okoliščina, da je toženec tožnico udaril v glavo, je nedvomno pogojevala kratkotrajni primarni strah, pa tudi kratkotrajni sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je tožnica opravila rentgensko slikanje prav zaradi nevarnosti poškodbe skeleta.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
ZZK-1 člen 13a, 142, 142/1-5. ZUKSB člen 11, 29, 29/2, 29/3. SPZ člen 146, 146/4.
mksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o zastavi nepremičnin
Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev razloga
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. Ta v sodnem postopku ne more uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe. Iz sporne odpovedi iz poslovnega razloga izhaja le, da je zaradi preselitve trgovine na novo manjšo lokacijo prenehala oziroma se je zmanjšala potreba po delu prodajalcev. Zato dodatnih razlogov (da je poslovni razlog podan tudi zaradi zmanjšanja prometa oziroma upada dohodka na novi lokaciji in povečanih stroškov najema) sodišče ne more upoštevati.
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da bo tožnica opravljala delo v določeni poslovni enoti trgovine in po potrebi tudi zunaj poslovne enote na območju, ki ga pokriva podjetje s svojo dejavnostjo. Ob tej opredelitvi kraja tožničinega dela v pogodbi o zaposlitvi zgolj zaradi selitve trgovine na drugo lokacijo ni bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določb prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Ker je začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, bi moral tožnik izkazati, da je takšna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 7, 7/1, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 28, 28/2.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – konkludentni sprejem ponudbe – bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe – kršitev pravice do izjave
Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).