navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076164
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – kršitev splošnih pogodbenih pogojev – res iudicata
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odvisna od presoje, ali je tožena stranka upravičeno zadržala osebno vozilo ter odstopila od pogodbe zaradi kršitve splošnih pogodbenih pogojev, pa tudi, ali pravnomočnost sklepa okrajnega sodišča, s katerim je odločeno o zahtevku tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, pomeni oviro za obravnavano tožbo, ker je tožbeni zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
ZZK-1 člen 94, 94/2-1, 94/3, 248. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. ZFPPIPP 309, 309/1-2, 309/3.
vpis lastninske pravice na stanovanju, kupljenem po določbah SZ - olajšan vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog vložen po začetku stečaja - zaznamba stečaja ovira za predlagani vpis - primerna listina za vpis
Zemljiškoknjižni lastnik pred začetkom stečaja ni bil v pogodbenem odnosu s pravnim prednikom predlagateljice, zato je pritožbeno razlogovanje, da je stečajni upravitelj izstavil zemljiškoknjižno dovolilo zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, zaradi česar je potrebno uporabiti posebno pravilo iz druge alineje tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, zmotno.
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dopolnitev ugovora – rok za vložitev ugovora – prekluziven rok – prenehanje terjatve – izbrisna pobotnica
Rok za vložitev ugovora je strogo prekluziven. Skladno z ustaljeno sodno prakso dopolnitev ugovora, vloženih po izteku ugovornega roka, sodišče pri odločanju o ugovoru ne upošteva, saj je vsebinsko razširjanje pravnega sredstva po izteku roka za njegovo vložitev nedopustno, ker je prepozno.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za olajšavo pri plačilu sodne takse za revizijo - pomanjkanje denarja za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - nasprotne trditve in dokazni predlogi - izvajanje dokaznega postopka po uradni dolžnosti - posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami - dvom v resničnost navedb v izjavi - nezadostne trditve - kratkoročna sredstva - nezmožnost unovčenja - dokazovanje negativnih dejstev - izpiski iz bančnega računa
Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse, odlog ali obročno plačilo, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse, ga ne more zagotoviti ali ne takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami je v tem, da mora sodišče po uradni dolžnosti izvajati dokazni postopek, „če … dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju“; sodišče torej ni vezano na dokazne predloge taksnega zavezanca. Trditve taksnega zavezanca sodišče sicer lahko preizkuša, če so postavljene; ne sme pa raziskovati premoženjskega stanja, če poprej taksni zavezanec ni postavil zadostnih trditev.
Sodišče po uradni dolžnosti ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih taksni zavezanec sam sploh ni navedel; ugotavlja lahko le nasprotna dejstva, če dvomi v resničnost trditev taksnega zavezanca. Trditveno (in dokazno) breme ostajata povsem pri taksnem zavezancu. Kakšne trditve mora postaviti, je razvidno iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Sodišče torej ni zavezano, namesto zavezanca raziskovati njegovo premoženjsko stanje in njegove pridobitne zmožnosti, zato da bo ugotovilo, ali mu lahko podeli kakšno olajšavo pri plačilu sodne takse.
Ni sicer odločilno, vendar pa je tudi pomembno, da ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Praviloma stranka negativnih dejstev ne more dokazovati, gotovo pa jih mora vsaj zatrjevati. Včasih pa lahko stranka dokazuje tudi negativna dejstva. Tožeča stranka je tako na primer trdila, da „ne prejema nikakršnih finančnih prilivov“. Takšno negativno dejstvo bi dokazovala zlahka z izpiski iz svojega bančnega računa.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za postopek izvršbe
Med stroški, do povrnitve katerih je tožeča stranka upravičena, je nagrada za postopek. Do te nagrade je pooblaščenec upravičen že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Kakršnakoli aktivnost v postopku torej utemeljuje to nagrado. Ker je pooblaščenec tožbo umaknil, je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov po tar. št. 3100 ZOdvT.
Nagrade za postopek izvršbe ni potrebno odštevati od nagrade za postopek po tar. št. 3100, ker je, kljub temu, da je bil predlog za izvršbo utemeljeno vložen, odločitev o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka razveljavljena.
Visečnost pravde (litispendenca) je procesna predpostavka na katero mora sodišče na podlagi določbo četrtega odstavka 189. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
začetek postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik mora razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja – kreditna pogodba
Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
načelo kontradiktornosti – načelo enakopravnosti strank – pravočasnost trditev in dokazov – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožničina aktivnost po zaključku prvega naroka je posledica tega, da je bilo toženki omogočeno, da po zaključku prvega naroka zbira dokaze in postavlja trditve. Prvostopenjsko sodišče svoje ravnaje opredeljuje kot dobrohotno razlago pravil o trditvenem in dokaznem bremenu v korist tožene stranke. Tako postopanje sodišča je bilo pravilno, ker so predmet spora plačila iz štirih zavarovalnih pogodb, od katerih so bila plačila kar po treh pogodbah dogovorjena obročno. Sodišče prve stopnje je toženki, ki z rezultatom poizvedb pri banki ni bila zadovoljna, dalo dodatno možnost, da plačila izkaže. Zaradi načela enakopravnosti strank in kontradiktornosti postopka je tožeči stranki moralo omogočiti, da pojasni plačili, ki ju je toženka zatrdila in dokumentirala po zaključku prvega naroka.
pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
V sodni praksi je sicer utrjeno stališče, da ob obravnavi predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tudi pogoje za odlog plačila taksne obveznosti in obročno plačilo takse. Ker pa s sklepom z dne 23. 6. 2014 zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse ni bil pretresen tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za odlog plačila takse ali njeno obročno plačilo, je treba to presojo opraviti na osnovi predloga, ki ga je tožena stranka naknadno, pravočasno podala.
spor majhne vrednosti – neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznih predlogov - pravica do izjave
Z neopravičenim izostankom z naroka za glavno obravnavo je tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057268
OZ člen 1012, 1013, 1019. ZPP člen 451.
poroštvo za obveznosti iz naročniškega razmerja – poroštvena izjava - vsebina in oblika poroštvene izjave - subsidiarna obveznost poroka – poroštvo za bodočo obveznost – aneks k pogodbi – pravočasnost trditev
Toženec, ki je kot porok prevzel obveznost plačila telekomunikacijskih storitev iz pogodbe o sklenitvi naročniškega razmerja, odgovarja tudi za obveznosti iz obdobja po sklenitvi aneksa k tej pogodbi. Gre za isto naročniško razmerje in za isto telefonsko številko. Da bi dolžnica s spremembo paketa naročila druge storitve oz. prevzela drugačne obveznosti, ali obstoj drugih okoliščin, ki bi kazale na spremembo dolžničinih obveznosti iz naročniškega razmerja, toženec v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval.
ZPP ne loči instituta vročitve in prejema pisanja. Z vidika omenjenega zakona je ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Pritožnica sama navaja, da (ji) je bila sodba z dne 19. 6. 2014 vročena 7. 7. 2014. Okoliščina, kdaj jo je fizično oziroma dejansko prejela, ter ugovor, da omenjenega dne vročitve ni potrdila, sta z vidika ZPP brezpredmetna. Če namreč osebna vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se ta opravi upoštevaje 142. člen ZPP. V skladu z omenjenim členom pa velja, da se, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, ko mu je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Vročitev se v takem primeru šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 EUR.
stroški postopka – načelo končnega uspeha – ponovljeni postopek
V obravnavani zadevi je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom v celoti pravnomočno propadla, zato do povračila stroškov pritožbe, četudi je z njo predhodno uspela, upoštevaje načelo končnega uspeha, ne more biti upravičena.
Vročitev se v skladu s 142. členom ZPP šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.