KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24098
ZKP člen 321, 321/4, 344, 364, 365, 395, 395/1. KZ člen 240, 240/2..
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - neskladje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - sklep o popravi sodbe - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izjava v davčnem postopku - kršitev kazenskega zakona - ponareditev poslovnih listin - blanketno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba krive listine
Kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po 240. členu KZ je blanketne narave, zato mora biti v opisu kaznivega dejanja glede poslovnih listin navedeno, na podlagi katerih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov se te listine vodijo. Zakonski znak "uporaba krive poslovne listine kot prave" je izpolnjen in je listina uporabljena, če storilec na kakršenkoli način listino spravi v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost, to pa je tudi v primeru predložitve listine pristojnemu organu.
Že to, da prosilec ni prepričljivo pojasnil razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo in zakaj ni zaprosil za azil v Bosni in Hercegovini, kjer je več kot eno leto prebival pred prihodom v Republiko Slovenijo, je zadostna podlaga za sum, da zavaja oziroma zlorablja azilni postopek.
azil – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja – anonimni klici – preganjanje – glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen in utemeljen, kar pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določenega dokaza, v obravnavanem primeru z zaslišanjem tožnika, mogoče utemeljiti, kot tudi utemeljiti, v čem in kako naj bi izvedba dokazov vplivala na odločitev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - načrt finančne reorganizacije
Načrt finančne reorganizacije, ki je bil sprejet v postopku prisilne poravnave, je lahko veljavna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ker je bilo delovno mesto, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, v načrtu opredeljeno kot začasno.
ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. SKPgd člen 15.ZDR člen 73. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 20, 20/2.
jubilejna nagrada - skupna delovna doba - prevzem delavcev
Institut prevzema na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu, ki smo ga poznali do uveljavitve ZDR/02, ni enak institutu prenosa podjetij, obratov in delov podjetja ali obratov glede na Direktivo sveta 2001/23/ES, (ki je bila prenesena v naš sistem šele po 1.1.2003 - z določbo 73. člena ZDR/02). Teh dveh institutov zaradi večjih razlik pri opredelitvi in zakonsko določenih posledicah tudi ni mogoče mešati. Pravna podlaga za upoštevanje delovne dobe pri zadnjem delodajalcu je za izplačilo jubilejne nagrade lahko podana tudi z upoštevanjem instituta prevzema delavcev v drugo organizacijo, ki je bil določen s 15. členom ZTPDR (ta se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis) in ga je v nadaljevanju oblikovala sodna praksa, nato pa je bil natančneje opredeljen v 11. členu SKPG in kasneje v 15. členu SKPgd. Če so prevzeti delavci pridobili pravice na podlagi prevzema, ne glede na to, da ZDR/02 (od 1.1.2003) tega instituta ne pozna več, jih je potrebno upoštevati tudi po 1.1.2003. Nasprotno tolmačenje bi namreč pomenilo poseg v že pridobljene pravice, ki so bile zajamčene prav s pravili o prevzemu.
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (1998) člen 3, 32, 90, 91.
cestni potniški promet - uporaba kolektivne pogodbe - osebna veljavnost kolektivne pogodbe - plačilo nadur - efektivni delovni čas - ure čakanja
Po določbi 3. člena Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije (1998) o osebni veljavnosti pogodbe je bila tožena stranka vključena vanjo glede na določbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot posebna pogodba, ki je upoštevala specifičnosti dejavnosti, je veljala za delodajalce s področja cestnega prometa in vse pri njih zaposlene delavce.
ZDR/90 in SKPgd nista imela določb, ki bi opredeljevale ure čakanja in njihovo plačilo, je pa te določbe dovolj jasno vsebovala kolektivna pogodba dejavnosti. V efektivnem delovnem času ni zajet čas čakanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - zaposlitev novih delavcev
ZDR ne določa minimalnega časa trajanja prenehanja potreb po delavčevem delu kot pogoja za nastanek poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ne določa, da bi bila odpoved nezakonita, če kasneje delodajalec zaradi spremenjenih okoliščin zaposluje nove delavce.
ZPIZ člen 208, 213, 317. Sklep o določitvi novih stopenj povečanja zavarovalne dobe na delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že doslej štela s povečanjem in stopenj povečanja zavar.
zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - dejansko delo v rudniku
V zavarovalno dobo s povečanjem na delih in nalogah v rudniku je mogoče upoštevati le čas, ko je nekdo opravljal posebno težka in za zdravje škodljiva dela.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine -status zavarovanca
Ker pomeni pravica do izbire pokojnine v drugi državi pri nas novost, je določbo 177. člena ZPIZ-1 mogoče uporabljati le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - vročitev pisnega opozorila - kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek
Kršitve delovnih obveznosti so predvsem kršitve pogodbenih obveznosti, zaradi katerih je delavec tudi disciplinsko odgovoren, delodajalec pa mu lahko tudi redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (3. alineja prvega odstavka 88. člena oziroma 1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Dejstvo, da je tožnik sodnik porotnik pri sodišču in občasno aktivno sodeluje pri sojenju, bi lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja. Zato obstaja tehten razlog, da se za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
plačilo razlike plače - dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka na plačilnih listah sicer ni posebej izkazovala dodatkov (t. j. za delo v manj ugodnem delovnem času in dodatka za delovno dobo), vendar pa so bili ti tožeči stranki ves čas izplačevani. Zahtevek za njihovo plačilo je zato neutemeljen.
stalno prebivališče - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - zapustitev kraja bivanja - dejansko bivališče
Po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če delavec brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Že iz besedila zakonske določbe ne izhaja, da naj bi šlo za kraj stalnega ali začasnega prebivališča. Zakon uporablja izraz "kraj bivanja", ki ga je mogoče razumeti le tako, da gre lahko tudi za kraj dejanskega bivališča.
Ker po določbi 243. člena ZPP izvedenci sodelujejo pri razjasnitvi kakšnega dejstva, sodi revizijska navedba, da bi sodišče moralo odrediti dokaz z izvedencem, v ugotavljanje dejanskega stanja, česar pa v reviziji ni mogoče uveljavljati. Če pa bi revizija menila, da gre v zvezi s postavitvijo izvedenca za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, bi tako kršitev morala ne samo formalno ampak tudi vsebinsko opredeliti, česar pa ni storila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo preizkušati.
vojaška oseba - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev - olajševalna okoliščina
Tožnik je s predlaganjem dodatnih dokazov (priče in listin) želel dokazati, da je k njegovemu ravnanju pripomogla tudi nadrejena delavka sama. Iz odločbe disciplinskega organa prve stopnje izhaja, da je bila ta (olajševalna) okoliščina že upoštevana pri izbiri disciplinskega ukrepa. Sodišči sta zato utemeljeno zavrnili izvedbo dodatnih dokazov o okoliščini, ki niti ni bila sporna in ki je bila pri odločitvi upoštevana.
ZTPDR člen 80, 83. ZDR (1990) člen 11, 107, 107/2. ZJG člen 35.ZMed člen 21, 22. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 8. Uredba o postopkih in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige člen 6.
Čeprav posledice ravnanja v nasprotju z drugim odstavkom 107. člena ZDR/90 niso določene (razen, da to prestavlja prekršek), že opredelitev o prepovedi sklepanja drugih pogodb zadošča za zaključek, da ob ugotovljeni nezakonitosti sklepanja drugih pogodb lahko pride tudi do ugotovitve obstoja delovnega razmerja izvajalca del (delavca), pri čemer (razen izjemoma) ni odločilna volja strank. Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec) pa mora sicer izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (glede izobrazbe, izkušenj, delovne dobe, itd.) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca. Poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega osebnega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (tako imenovano direktivno oblast delodajalca), saj se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij odločilno razlikuje zlasti po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Pravica dejanja navodil s strani delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj dejavnosti. Zgolj dejstvo, da je med strankama prihajalo do pogodb o programskem sodelovanju oziroma pogodb o novinarskem delu, ki naj bi jih tožnica sklepala kot samostojna poklicna novinarka, samo po sebi še ne predstavlja zadostnega razloga za zavrnitev zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Odločilna je vsebina dejanskega in ne le formalnega razmerja, in šele iz te vsebine je mogoče sklepati na obstoj ali neobstoj elementov delovnega razmerja (v celotnem obdobju). V zvezi z voljo strank je potrebno upoštevati tudi to, ali je izvajalka del (samostojna novinarka) sklepala pogodbe o delu za vsakokratna daljša obdobja (npr. eno leto, več let neprekinjeno) dejansko kot oseba, ki je sama želela oz. hotela takšen status in celo vztrajala le pri takšnih pogodbah, ali kot oseba, ki je zaradi podrejenega položaja v daljšem neprekinjenem obdobju izvajanja del le pristajala na takšen status in morda (od vsega začetka ali kasneje) zahtevala tudi spremembe in sklenitev delovnega razmerja. Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, ker naj bi v pogodbenem razmerju med strankama obstajali elementi delovnega razmerja, pomeni uveljavljanje obstoja pogodbe o zaposlitvi. Prenehanje opravljanja dela po 1.1.2002, ob zatrjevani domnevi, da je šlo dejansko za delovno razmerje, pomeni tudi prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vsak poseg delodajalca v veljavnost te pogodbe pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le, če za to obstajajo procesne predpostavke.
ZTPDR člen 61, 62. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 82.
disciplinski postopek - pobuda za začetek disciplinskega postopka - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka
Ker delavka K.D. ne sodi med tiste delavce, ki imajo pravico vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka (61. člen ZTPDR), njena prijava z dne 7.10.2002 pomeni samo pobudo za začetek disciplinskega postopka. Slednje pomeni, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka sploh ni bila vložena in je tožena stranka disciplinski postopek vodila brez ustrezne, zakonsko predvidene zahteve.