TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Čeprav posledice ravnanja v nasprotju z drugim odstavkom 107. člena ZDR/90 niso določene (razen, da to prestavlja prekršek), že opredelitev o prepovedi sklepanja drugih pogodb zadošča za zaključek, da ob ugotovljeni nezakonitosti sklepanja drugih pogodb lahko pride tudi do ugotovitve obstoja delovnega razmerja izvajalca del (delavca), pri čemer (razen izjemoma) ni odločilna volja strank. Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec) pa mora sicer izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (glede izobrazbe, izkušenj, delovne dobe, itd.) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca. Poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega osebnega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (tako imenovano direktivno oblast delodajalca), saj se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij odločilno razlikuje zlasti po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Pravica dejanja navodil s strani delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj dejavnosti. Zgolj dejstvo, da je med strankama prihajalo do pogodb o programskem sodelovanju oziroma pogodb o novinarskem delu, ki naj bi jih tožnica sklepala kot samostojna poklicna novinarka, samo po sebi še ne predstavlja zadostnega razloga za zavrnitev zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Odločilna je vsebina dejanskega in ne le formalnega razmerja, in šele iz te vsebine je mogoče sklepati na obstoj ali neobstoj elementov delovnega razmerja (v celotnem obdobju). V zvezi z voljo strank je potrebno upoštevati tudi to, ali je izvajalka del (samostojna novinarka) sklepala pogodbe o delu za vsakokratna daljša obdobja (npr. eno leto, več let neprekinjeno) dejansko kot oseba, ki je sama želela oz. hotela takšen status in celo vztrajala le pri takšnih pogodbah, ali kot oseba, ki je zaradi podrejenega položaja v daljšem neprekinjenem obdobju izvajanja del le pristajala na takšen status in morda (od vsega začetka ali kasneje) zahtevala tudi spremembe in sklenitev delovnega razmerja. Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, ker naj bi v pogodbenem razmerju med strankama obstajali elementi delovnega razmerja, pomeni uveljavljanje obstoja pogodbe o zaposlitvi. Prenehanje opravljanja dela po 1.1.2002, ob zatrjevani domnevi, da je šlo dejansko za delovno razmerje, pomeni tudi prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vsak poseg delodajalca v veljavnost te pogodbe pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le, če za to obstajajo procesne predpostavke.