Če je obdolženi leta 1968 poslal pismo partijski organizaciji ZD in Občinskemu komiteju ZKS, v katerem je v devetih točkah trditve povezal z vprašanji "kako je mogoče" oziroma "kako je možno" je sicer postavil določene trditve, se je pa s tem kot član ZKJ poslužil statuta ZKS, ki mu je dajal pravico, da se obrne na partijsko organizacijo. Dejanje je treba ocenjevati glede na tedanje razmere, torej na tedanji samoupravni sistem, v katerem je bilo ravnanje obdolženca pravilno in celo zaželeno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje prič - neposredno postavljanje vprašanj priči - prepoved vprašanja - prepoznava obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev - jezik v postopku - zapisnik o glavni obravnavi - pregledovanje spisov - rok za pisno izdelavo sodbe - seja pritožbenega senata - postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vprašanja, ki niso v zvezi z zadevo oziroma s predmetom obtožbe, mora predsednik senata prepovedati in s tem ne krši pravic obrambe.
Sodišče ni dolžno zapisnika o glavni obravnavi prevesti v jezik, ki ga v postopku uporablja obtoženec in mu ga vročiti.
ZTuj-1 člen 93l, 93l/2, 93z.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora konkretizirati in izkazati nastanek težko popravljive škode. Ker tega ni storil, je prvostopno sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.
ZKP člen 5, 8, 9, 9/3, 83, 148, 148/6, 164, 164/2, 227, 227/1, 227/2, 286, 286/3, 286/4, 340, 340/4, 371, 371/1-8, 371/1-11.ZCS-1 člen 15, 27.URS člen 23, 29, 29-4.KZ člen 69, 196, 196/4.
razlogi o odločilnih dejstvih - predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - odvzem predmetov - odločanje o zahtevi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obdolženca - prevod pisanj - izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - preiskava prevoznega sredstva - strokovno mnenje CFP - pravica do prevajanja - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - nujna preiskovalna dejanja - kazenska sankcija - osebni podatki obdolženca - pooblastila carinskih organov - preiskava brez odredbe sodišča - carinska kontrola
Izločanje dokazov, zbranih na nezakonit oziroma protiustaven način je temelj pravičnega postopka, kateri organ (predsednik senata ali razpravni senat) naj o dovoljenosti dokazov presoja pa je treba določiti tudi ob upoštevanju interesov učinkovite in hitre izvedbe postopka, glede na okoliščine konkretnega primera.
V primeru, če bi neprofitna najemnina veljala tudi za osebe, ki ob prehodu s pravne ureditve stanovanjske pravice po ZSR na stanovanjski režim najemnih razmerij niso bili imetniki stanovanjske pravice (in niso zajeti s tretjim odstavkom 147. člena SZ), bi to predstavljalo "razlaščujoč" poseg, za katerega bi moral zakon zagotoviti izravnavo. Ker pa je v tem primeru ne zagotavlja, neprofitna najemnina omejuje lastninsko pravico lastnika stanovanja le do smrti prejšnjega imetnika stanovanjske pravice.
ZUS-1 člen 71, 71/1, 74, 74/1, 76, 82, 82/2, 107, 107/1. ZUS člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 3, 3/1.ZUP člen 2.
upravna stvar - upravni akt - akt poslovanja
Tožena stranka je kot naročnik javnega zbiranja ponudb za najem poslovnih prostorov, čeprav kot javni gospodarski zavod, nastopala v konkretnem primeru kot gospodarski subjekt, zato sta tudi oba njegova izpodbijana akta akta poslovanja, prav tako pa tudi uredba pri postopku oddaje stvarnega premoženja v najem ne predvideva uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku. Akta poslovanja pa ne glede na to, da v formalnem smislu vsebuje vse sestavine upravnega akta, ni mogoče šteti za upravno odločbo, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba, vključno s pravnim poukom, ki napotuje na upravni spor in ga ne bi bilo mogoče šteti za tako odločbo niti v primeru, da bi bil izdan v upravnem postopku.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - stalno prebivališče dolžnikov
Navezna okoliščina za določitev krajevno pristojnega izvršilnega sodišča je v konkretnem primeru stalno prebivališče dolžnika. Oba dolžnika imata stalno prebivališče na območju ljubljanskega okrajnega sodišča in je zato pravilno stališče, da je za izvršbo pristojno ljubljansko sodišče.
azil - pospešeni postopek – sum zavajanja ali zlorabe postopka – odložitev odstranitve iz države
Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je tožnik podal prošnjo za azil samo zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države (5. alinea 36. člena ZAzil). Na to kažejo okoliščine, ugotovljene v tej zadevi, in sicer način njegovega vstopa v državo, čas, ko je izrazil namero zaprositi za azil ter v zvezi s tem njegove nekonsistentne navedbe, da ni vedel kje se nahaja.
ZAzil člen 1, 1/2, 23, 24, 29, 29/3, 29/4, 29/5, 34, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 36, 36/2.ZUP člen 144.ZUS-1 člen 76.
azil – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – nasprotujoče si izjave prosilca
Če so izjave prosilca za azil glede bistvenih okoliščin nasprotujoče si in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti, je podana splošna neverodostojnost prosilca za azil, kar pomeni, da se o prošnji za azil odloči v pospešenem postopku, ker se šteje, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje, to pa pomeni, da prošnja temelji na namernem zavajanju in zlorabi postopka, kar pa je razlog za njeno zavrnitev v pospešenem azilnem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24064
ZKP člen 420, 420/2, 421, 421/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - začetek teka roka - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje
Prejem pravnomočne sodbe s strani zagovornika ne more podaljšati roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki se šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo.
ZZZDR člen 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
vzgoja in varstvo otroka - upoštevanje želje otroka - kontinuiran dosedanji način bivanja otroka
Revizijsko sodišče poudarja, da že iz dikcije tretjega odstavka 105. člena ZZZDR izhaja, da je sodišče otrokovo mnenje, ob določenih predpostavkah, dolžno upoštevati, kar pa ne pomeni, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča kateremu od staršev naj se otrok dodeli v varstvo in vzgojo. Materialnopravno pravilen pristop terja namreč vselej upoštevanje objektivnih dejavnikov (korist otroka), subjektivnih dejavnikov (želje otrok) pa v okvirih določb 105. člena ZZZDR in 12. člena Konvencije Združenih narodov otrokovih pravicah - če jih je otrok sposoben izraziti ter ustrezno njegovi zrelosti in starosti.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da aparat ni deloval pravilno (kar nedvomno pomeni kršitev zdravstvenih standardov) in, da so imeli z njim težave že pred tožnikovo operacijo. Očitno torej je, da je bilo težave za pričakovati, škodi pa bi se dalo izogniti ob večji skrbnosti, ki se zahteva od delavcev bolnišnice kot strokovnjakov. Bolnišnica je torej s tem dogodkom lahko računala in bi ga lahko preprečila. Ker tega ni storila, je kriva. Ne gre za to, ali so zdravniki tožnika pred operacijo obvestili o izjemnih, redkih in malo verjetnih posledicah, kot to skuša prikazati revizija, pač pa za to, da so operativni poseg izvedli z aparatom, ki ni deloval povsem brezhibno. Zavarovanka toženke odgovarja za ravnanje svojih delavcev. Toženka ni uspela dokazati, da njena zavarovanka oziroma delavci, za katere odgovarja, ni kriva.
Ni podana objektivna odgovornost zavarovanke toženke. Ob pravilnem delovanju aparat ta ne pomeni večje nevarnosti za okolico, ki se ji imetnik ob vsej svoji skrbnosti ne bi mogel izogniti in jo preprečiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24097
ZKP člen 81, 148, 148/1, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11.
dokazni standard - protispisnost - neupravičen promet z mamili - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - razlogi za sum - policijsko preiskovanje - pregled prevoznih sredstev - pisanje zapisnika - preiskava vozila - odredba za preiskavo - pomota v odredbi - zapisnik o preiskavi - prevažanje z namenom prodaje
Da lahko dokazni standard razlogov za sum izpolni svojo jamstveno funkcijo, mora biti sodišču razvidno, kako je policija prišla do informacij, na podlagi katerih je sklepala, da je dokazni standard podan. Navedeni dokazni standard dopušča le sorazmerno neinvazivne ukrepe poseganja v posameznikovo celovitost, kot sta tudi zbiranje obvestil in (vizualni) pregled prevoznega sredstva in prtljage.
ZDen člen 9, 9/1, 9/3, 44, 44/1, 44/6.ZUS-1 člen 74, 74/1, 75, 75/1-3, 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija – status zemljišča ob podržavljenju – vrednotenje zemljišč
Nezazidana stavbna zemljišča, ki ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena in jih tudi ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov, se po določbi 15. člena Navodila vrednotijo kot kmetijska zemljišča na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija - lastnost stranke - predlog za izdajo začasne odredbe - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - hude posledice
Revizija je dovoljena v primerih, določenih v drugem odstavku 83. člena ZUS-1, zato mora stranka, ki revizijo uveljavlja, nositi trditveno in dokazno breme njene dovoljenosti. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, v tem primeru predloga za njeno izdajo ni mogoče obravnavati po vsebini, ker je s tem sklepom pravnomočno zavržena revizija kot nedovoljena, in je posledično nedovoljena tudi predlagana začasna odredba.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - duševno trpljenje zaradi izvedbe in teka kazenskega postopka - vložitev kazenske zasebne tožbe zaradi žaljive obdolžitve - protipravnost ravnanja zasebnega tožilca - zloraba pravic - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - izločitev sodnika
Vložitev kazenske zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ni protipravno ravnanje (kot predpostavka odškodninskega delikta), saj je vsakdo za zavarovanje svojih interesov in pravic upravičen ubrati razpoložljivo pravno pot.
Ravnanje bi bilo lahko protipravno, če bi bilo zasebnemu tožilcu mogoče očitati (in dokazati) zlorabo pravic. To bi bilo v primeru, če bi zasebni tožilec vedel, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje, pa bi vložil zasebno tožbo zato, da bi s samim postopkom škodoval nekomu. Seveda pa je v takem primeru treba v tožbi navesti ustrezna dejstva in predlagati ustrezne dokaze.