odvzem - dejansko bivanje v drugi republiki - če je oseba s svojim delom škodovala interesom Slovenije
Državljanstvo se lahko odvzame, če je poleg pogojev določenih v 1. odstavku 26. člena izpolnjen eden izmed pogojev določenih v 2. odstavku istega člena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24056
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 420, 420/2.KZ člen 126, 126/2-3, 303, 303/1.ZIKS-1 člen 214, 214/2, 235, 235/1.
obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - napad - uradna oseba - paznik - naloge javne varnosti
Napad v smislu kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe, ne le taka, ki je bila storjena z namenom "ogrozitve" uradne osebe; kaznivo dejanje se lahko stori z dvema alternativno določenima oblikama, z napadom ali z resno grožnjo z napadom, ne pa samo s kumulacijo obeh izvršitvenih oblik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - odškodninski spor
V odškodninski pravdi proti državi s tožbenimi trditvami, da so tožniku škodo povzročili sodniki Okrožnega in Višjega sodišča v A., je Vrhovno sodišče izključno zaradi zagotovitve videza nepristranskega sojenja, za sojenje namesto Okrožnega sodišča v A. določilo Okrožno sodišče v B.
Tožnika uveljavljata odškodnino v zvezi z zatrjevano neposlovno odškodninsko odgovornostjo toženke zaradi razširitve pokopališča in pogrebnih obredov, ki so zanju moteči. Odškodninska obveznost je v takšnem primeru lahko podana le v primeru, če soobstajajo naslednje predpostavke: protipravnost ravnanja (škodljivo dejstvo), škoda, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo ter krivda povzročitelja škode. Protipravnost ravnanja je podana, če je z njim poseženo v tujo pravico ali pravno zavarovani interes in zato za vzpostavitev odškodninske obveze ne zadošča zgolj objektivna protipravnost, ki se izraža v kršitvi določene pravne norme. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj morebitne pomanjkljivosti v zvezi z upravnimi dovoljenji za razširitev pokopališča ne predstavljajo relevantne protipravnosti ravnanja toženke, če ni bilo hkrati relevantno poseženo tudi v določeno pravico tožnikov ali pa v njun pravno zavarovani interes.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24187
ZKP člen 39, 39/1-2, 150, 159, 227, 227/8, 314, 314/3, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 384.ZPol člen 49.KZ člen 311, 311/1, 311/2.URS člen 23, 29, 29/1-3.
izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba milejšega zakona - rok za zahtevo - snemanje glavne obravnave - zvočni zapis glasu - odreditev ukrepov - začasna odložitev odvzema prostosti - tujec brez predpisanega dovoljenja
Sodišče, ki je odredilo snemanje glavne obravnave, ni bilo dolžno obsojenca posebej poučiti, da utegne zvočni zapis njegovega glasu uporabiti kot dokaz (primerjalno gradivo), saj je obsojenec vedel, da se glavna obravnava snema in je prostovoljno podal izjavo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 23, 24, 24/1, 24/4, 24/6, 31, 31/2 ZST člen 13.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - dopolnitev tožbe - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
Če stranka ni zamudila nobenega roka iz 23. člena ZUS-1, temveč je (v postavljenem roku) popravljala tožbo, vendar napačno, vrnitev v prejšnje stanje pa je predlagala skupaj s pritožbo (ki jo je vložila pravočasno), ne gre za institut "vrnitve v prejšnje stanje". Vrhovno sodišče pa je razloge iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje presojalo kot pritožbene razloge zoper sklep o zavrženju tožbe v okviru presoje pravilnosti postopanja sodišča prve stopnje.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - napake volje - zmota - sila - prekluzivni rok
Tožnik je 20.9.2003 na CSD podpisal izjavo o priznanju očetovstva prve toženke (podpisal je najmanj šestkrat) pod vplivom sugestij socialne delavke. Ko je med sestankom socialna delavka zapustila skupni prostor, se je nadaljnjemu podpisovanju listin uprl. Takrat je torej sila prenehala. S pretekom enega leta od prenehanja sile oziroma 21.9.2004 je prenehala tožnikova pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne izjave o priznanju očetovstva (prvi odstavek 99. člena OZ).
Dejstvo, da tožnik 10.9.2003 ni dojel, da je izpolnil vse potrebne formalnosti za pravno veljavno priznanje očetovstva, ne omogoča pravnega sklepanja, da je izjavo podpisal v zmoti. Zmota v smislu pravnega pojma iz prvega odstavka 46. člena OZ se mora nanašati na okoliščine, zaradi katerih domnevni oče očetovstva ne bi priznal. Za odločilno okoliščino, kaj podpisuje, je tožnik v času podpisovanja vedel.
odškodnina - neutemeljen odvzem vozila zaradi storitve prekrška izgubljeni dobiček - stroški postopka - odločanje o stroških postopka na matičnem področju
V tožbi ni trditvene podlage za prisoditev odškodnine za izgubljeni dobiček.
O povrnitvi stroškov za odvetnika, ki so tožniku nastali v postopku o prekršku, je treba o njih odločiti na matičnem področju, in njihove povrnitve ni mogoče zahtevati v pravdnem postopku.
upravni spor - upravni akt, ki se izpodbija - akt upravnega organa prve stopnje ali druge stopnje - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, mora izpolnjevati tako formalni kot materialni kriterij, tj. vsebovati mora odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004225
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-5.KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče skladno z načelom proste presoje dokazov ni dolžno samo, brez predloga strank izvajati nadaljnjih dokazov, če presodi, da so vsa relevantna dejstva dokazana s takšno stopnjo verjetnosti, to je gotovostjo, da lahko dokazni postopek zaključi.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik tuje armade - začasno nebivanje v Sloveniji
Urejanja invalidske upokojitve, zaradi katerega naj bi tožnik zapustil Republiko Slovenijo kot pripadnik tuje armade, ni mogoče šteti med razloge odsotnosti, ob katerih bi veljalo, da tožnik v Republiki Sloveniji dejansko živi.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - posledice udarca v obraz
Brez posebnega utemeljevanja je jasno, da so posledice udarca v obraz lahko tudi telesne poškodbe, da gre torej za normalne posledice takega protipravnega dejanja, nikakor pa ne take, ki bi bile zelo nenavadne, izredne in za nikogar pričakovane - ter je da zato revizijsko oporekanje pravni ugotovitvi, da je (tudi z vidika teorije o adekvatni vzročnosti) podana vzročna zveza, neutemeljeno.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje dveh motornih vozil – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode - določitev enotne odškodnine
Vprašanje ustreznosti ravnanj ogroženega za preprečitev škode v pogojih, ki jih je za njen nastanek ustvaril s protipravnim in krivdnim ravnanjem nekdo drug (v danem primeru zavarovanec tožene stranke), ni vprašanje, ki bi terjalo odgovor zaradi ugotovitve morebitne oškodovančeve soodgovornosti za nastalo škodo v pomenu določb 178. člena ZOR, če njegovih ravnanj ali opustitev ni mogoče uvrstiti med protipravna in krivdna, ki so edina relevantna za obstoj (tudi) njegove odškodninske (so)odgovornosti v pomenu pravkar navedenih zakonskih določb.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - uradni zaznamek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zbiranje obvestil od osumljenca - neformalni pogovor
Neformalni pogovor med obsojencem in njegovim bratrancem, čeprav je ta po poklicu policist, ni bil del policijskega preiskovanja kaznivega dejanja in ga ni mogoče šteti kot uradno dejanje policije. Čeprav je bil kasneje sestavljen uradni zaznamek o tem pogovoru, to ne spremeni njegove narave.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11. Priloga Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja številka 4.ZDen člen 44, 85.
denacionalizacija - komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v območju letališča - višina odškodnine
Ker zemljišča, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, ustrezajo standardom komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da vsa zemljišča "služijo delovanju letališča kot kompleksa", da so vsa "znotraj vplivnega njegovega območja", da je bilo letališče že pred podržavljenjem komunalno opremljeno - z elektriko, vodo, dovozno cesto za letališke zgradbe, hangar in pomožne objekte), ni bilo razlogov za iskanje analogije s primeri, ki jih našteva Priloga 4 Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS24095
ZKP člen 372, 420, 420/2. ZOR člen 95. OZ člen 76..
kršitev kazenskega zakona - zloraba položaja ali pravic - pooblastilo za zastopanje družbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če je obsojenka zastopala gospodarsko družbo na podlagi splošnega pooblastila, ki ga je pravno učinkovito podelil korporacijski zastopnik družbe, je izrabila svoj položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti.