NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091229
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 286b.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - pravica do izjave - izvedensko mnenje - takojšnje grajanje procesne kršitve - nevarnost za življenje in zdravje
Pritožba ima sicer prav, da sámo dejstvo diagnosticirane duševne motnje, pomanjkanja uvida in opuščanja terapije samo po sebi še ne zadošča za sklep o hudem ogrožanju zdravja v smislu 39. člena ZDZdr. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo tudi druge okoliščine: o nepovratnih strukturnih spremembah v možganih, toksičnem dogajanju v možganih, ki pušča posledice predvsem na kognitivnih sposobnostih, kronifikaciji bolezni in posledični hudi invalidnosti, s katerimi se pritožba konkretizirano sploh ne sooči. Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3. URS člen 26, 32, 42.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - kvalificirana protipravnost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - COVID-19 - omejitev gibanja
Tožba je bila vložena na podlagi 26. člena URS, ki ureja odškodninsko odgovornost države za delovanje državnih organov, zato so neutemeljena nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo ukvarjati s sorazmernostjo in nujnostjo sprejetih ukrepov. Država je s temi odloki posegla v pravico do gibanja in združevanja ljudi, zato so tudi ti akti lahko predmet presoje njene odškodninske odškodninske odgovornosti v smislu, ali so bili ukrepi sorazmerni, oziroma ali je vlada z njihovim sprejemom in izvrševanjem presegla svoja pooblastila.
Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je zakonodajna (normativna) protipravnost podana tudi, kadar bi določen predpis zaradi zagotovitve ustavnih pravic moral biti izdan, pa ni bil. V zvezi s tem je tudi pravilno ugotovilo, da razglasitev določenega predpisa kot neustavnega, še nujno ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti države za delovanje njenih organov po 26. členu URS, temveč je ta podana, če gre za najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
V obravnavani zadevi so okoliščine primera bistveno drugačne, saj je nastopila epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV, ki je zahtevala ukrepanje države. V tem primeru je bila v ospredju skrb države za zdravje prebivalstva, in sta sta si tako v določenem trenutku nasproti stali ta pravica ter ustavni pravici do gibanja in združevanja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091140
ZDZdr člen 39.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - shizofrenija - izvedensko mnenje
Zaradi kronificirane nezdravljene psihoze ima nasprotna udeleženka scela ukinjeno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ponavljajoče objestno vozi avto (tudi 200 km/h), z zavračanjem zdravljenja se ji učvrščujejo bolezenski znaki v možganih, kar hudo krni njeno funkcionalnost, tako da je socialno, osebnostno in ekonomsko povsem izolirana, zaradi psihološkega travmatiziranja jo zavrača 10-letna hči.
DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 157/3, 161, 165, 170, 170/3. URS člen 15, 15/3, 51, 51/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - paranoidna shizofrenija - prisilno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do družinskega življenja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - starševska skrb
Ne glede na ugotovitev sodišča, ki temelji na mnenju sodne izvedenke, da je za dolgoročen psihološki razvoj otrok koristno vzdrževanje stikov z obema staršema, ta sama po sebi ne more pogojevati začasne odredbe z izrekom ukrepa o prisilni napotitvi matere na psihiatrično zdravljenje oziroma diagnostiko, saj ne podlega pogoju ogroženosti iz 161. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ.
Otrokove pravice oziroma njegova korist se v razmerju do pravic staršev lahko zavarujejo s posegi v pravico do starševske skrbi, ne pa v druge osebnostne pravice staršev. Sodišče zato lahko z ukrepi za varstvo koristi otrok le prepreči staršu, da bi zaradi njegovega ravnanja ali opustitve otroku nastala škoda. Otroka mora zaščititi, ne more pa starša prisiliti v zdravljenje (zgolj) zato, ker bi bilo to "dobro za otroka" oziroma v njegovo korist.
URS člen 41, 41/3. DZ člen 136, 136/1, 137, 137/4, 151, 151/4. KOP člen 14, 14/2.
začasna odredba - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - šolanje - srednja šola - kolizijski skrbnik otroka - razlogi za prenehanje ukrepa - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja - versko ali drugo prepričanje - obrazložen odstop od sodne prakse
V okviru svobode vere Ustava RS nasprotni udeleženki zagotavlja pravico, da otroka versko vzgaja v skladu svojim prepričanjem (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ta ustavna pravica zavezuje sodišče, da spoštuje njena verska prepričanja tudi na področju šole in izobraževanja, ko presoja njena dolžnostna ravnanja v zvezi s šolanjem otroka, ki so sestavni del starševske skrbi.
uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - pričakovana zasebnost - informacijska zasebnost - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic - izločitev dokazov - videonadzor - video posnetek kot dokaz - ni nedovoljen dokaz
Ustavna pravica obtoženca do zasebnosti se je morala umakniti ustavnim pravicam oškodovanke do zasebnosti, varnosti in njeni (ustavno varovani) lastninski pravici, ker se je video-nadzor, ki se je sicer izvajal na zasebnem zemljišču, hkrati izvajal na način, da se je snemalo zgolj zasebno zemljišče in je bil uporabljen zgolj za namen varovanja ustavnih pravic oškodovanke, ob tem pa so bili posnetki uporabljeni zgolj za namen dokazovanja obtožencu očitanega kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v za to predpisanem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00089940
URS člen 22, 23, 25, 146. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 158, 158/1, 188, 188/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - doplačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - vročitev naloga za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - olajšave pri plačilu sodnih taks
Ustavno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Ustrezno ustavnopravno presojo je v tem primeru opravil že zakonodajalec, ki je naložil obveznost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe, obenem pa predvidel institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZKolT člen 11, 28.
kolektivna tožba - postopek za oceno ustavnosti zakona - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - uporaba neveljavnega zakona - obrazloženost sklepa
Neutemeljen je očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. člena ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke, in 11. člena ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088812
URS člen 19, 19/3, 22, 29, 62. ZKP člen 4, 8, 249, 251, 265, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2. KZ-1 člen 29, 308, 308/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do uporabe lastnega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do prevajanja - ugotavljanje prištevnosti - psihiatrični pregled obdolženca - osebnostna ali vedenjska motenost - opazovanje v psihiatričnem zavodu - pravica do tolmača pri psihiatričnem pregledu - kršitev ustavnih pravic - dokazni predlogi - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče je zaradi razhajanja v izvedenskih mnenjih izvedencev psihiatra in klinične psihologinje napotilo obdolženko na opazovanje v Enoto za forenzično psihiatrijo zaradi ugotovitve prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja.
ZMed člen 26, 26/1, 31, 31/1, 31/1-6. URS člen 15, 40.
mediji - pravica do popravka - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - namen pravice do popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka objavljenega obvestila je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed), v obravnavanem primeru torej podjetja A., d. o. o. Navedeno izhaja iz besedila 40. člena URS, ki pravico do popravka veže na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva (posameznika, organizacije ali organa). Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostnih pravic (časti, dobrega imena, ugleda, zasebnosti ali dostojanstva), torej za močno osebnostno noto, lahko prizadeti zahteva objavo popravka zase, ne more pa tega zanj storiti kdo tretji. Popravek lahko prizadeti zahteva le zase, ne more pa ga zahtevati še za tretjega. Če se popravek le v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, med kolidirajočimi pravicami pa je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Popravka zato tudi ni mogoče dopustiti takrat, ko bi to pomenilo samo obličnostno (formalno pravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan, kadar je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopranih pravic (interesov), ki so bile s konkretnimi očitki v obvestilu prizadete. S tem, ko tožeča stranka očitke le zanika, po eni strani obrambnega namena pravice do popravka ne uresniči, po drugi strani pa tudi ne vzpostavi ustreznega dialoga. Res je, kot je imelo v uvidu sodišče prve stopnje, da se lahko prizadeta oseba z besedilom o nekem življenjskem, družbenem primeru odzove na različne načine, zdaj bolj, zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z ožjim in širšim kontekstom. Tožeča stranka je pravna oseba in ima o svojem poslovanju brez dvoma ustrezno dokumentacijo, s prikazom katere bi bralcu tudi prikazala nasprotna dejstva. S tem bi vzpostavila dialog, ki bi bralcu omogočil, da si o obravnavani problematiki ustvari svojo sliko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088609
DZ člen 157, 157/2, 161. URS člen 56.
postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavračanje stikov - želje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - psihično nasilje - stiska otroka - preprečevanje stikov - odtujevanje otroka - socializacija otroka - načelo pravne enakosti
Kljub zadržanosti sodne prakse pri izdaji teh začasnih odredb, se vendarle izkaže, da so ob upoštevanju in vrednotenju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera, izkazane predpostavke, ki kot vrednostni temelj izkazujejo ogroženost otroka in posledično utemeljenost začasne odredbe, s tem pa se udejanja načelo pravne enakosti.
ZPND člen 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZPP člen 360, 360/1.
postopek po ZPND - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepoved približevanja - pogoji za izrek ukrepa - zavrnitev predloga - ocena ogroženosti - ponovitvena nevarnost - dogovor o uporabi nepremičnine - skupno bivanje - dokazna ocena - poseg v ustavno varovane pravice - načelo sorazmernosti - sodna intervencija - odločanje o stroških po prostem preudarku
Osrednje vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na okoliščine konkretnega primera izrek ukrepov po ZPND utemeljen, to pa je takrat, ko je s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja, zaradi katerega bi predlagateljica nujno potrebovala takojšnje varstvo države, ki bi preprečilo njeno ogroženost. Predlagateljica takšnih pogojev ni izkazala.
Vsakega nelagodja ter občutkov čustvene stiske ob skupnem bivanju, ki so nedvomno prisotni po razpadu partnerske zveze, ne gre enačiti z občutki ogroženosti, prestrašenosti in podrejenosti žrtve družinskega nasilja.
Za izrek ukrepov po ZPND je ključno dogajanje v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
Izrek ukrepov po ZPND ni namenjen kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla nasilna ravnanja, pa tudi ne ureditvi razmerij med bivšima partnerjema, čeprav je med njima določena raven konfliktnosti, temveč varstvu žrtve družinskega nasilja, ki potrebuje takojšnjo zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088261
ZPP člen 8, 165, 165/3, 236a, 236a/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 356. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 6, 27, 27/3. URS člen 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - lastnina države - namen zakona - dokazno breme - izpodbijanje zakonske domneve - stopnja prepričanja - finančna preiskava - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - nejasnost izreka sodbe - neobrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - nasprotje med vsebino listine in obrazložitvijo sodbe - pisna izjava priče - neodpravljiva postopkovna napaka - pravica do pravnega sredstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - nepopolna dokazna ocena - izpovedbe prič - sodna praksa - novo sojenje pred drugim sodnikom
Za izpodbitje zakonske domneve je treba trditve izkazati s stopnjo prepričanja, ki je dosežena v primeru, ko je izključen vsak razumen dvom oziroma ko o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Država kot tožeča stranka je lahko v pravdnem postopku popolnoma pasivna, če se v finančni preiskavi ugotovi očitno nesorazmerje med premoženjem in neto prihodki tožene stranke. Zadošča zgolj njeno sklicevanje na domnevo iz 5. člena ZOPNI, izid pravde pa je v tem primeru odvisen od aktivnosti tožene stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088718
URS člen 2, 158. ZKP člen 538, 542. ZPP člen 14. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 380, 383, 383/8, 383/8-1, 383/8-1(1), 383/8-2, 383/8-2(1), 389, 389/1, 399, 399/1. OZ člen 299. ZDOdv člen 31.
odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - dve kaznivi dejanji - delna sprememba izpodbijane sodbe - neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - hišni pripor - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilo sodbo - pogojni odpust - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora - poseg v čast in dobro ime - poročanje medijev o sodnem postopku - povrnitev premoženjske škode - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova odškodnine - naknadno najdeno premoženje - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izgubljeni zaslužek - nezmožnost za delo zaradi poškodbe - bolniški stalež - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določitev višine odškodnine - bruto ali neto znesek - tek zakonskih zamudnih obresti - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
S pogojnim odpustom se odpusti izvršitev kazni, ne spremeni pa se sama kazen. Določba 542. člena ZKP vsebuje posebna pravila o odškodninski odgovornosti države zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Iz njih izhaja, da je za presojo (ne)utemeljenosti odvzema prostosti pomembna izrečena kazenska sankcija. Dokler je omejitev prostosti v okviru s pravnomočno sodbo izrečene kazni, se ne šteje za neutemeljeno in ne upravičuje odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožnik je bil obsojen na zaporno kazen v trajanju šest mesecev, zato omejitev prostosti v takšnem trajanju (bodisi v obliki zapora bodisi v obliki hišnega pripora) ni bila protipravna, ne glede na to, kolikšen del zaporne kazni je dejansko prebil v zaporu in ali je bil z njenega prestajanja predčasno odpuščen.
Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da država ne odgovarja za škodo, nastalo zaradi samega teka kazenskega postopka in teže očitanega kaznivega dejanja in da zato ti okoliščini ne predstavljata podlage za samostojno odškodninsko odgovornost in odškodnino. Ob tem pa je pravilno upoštevalo, da odmevnost kazenskega postopka in teža kaznivega dejanja, na podlagi katerega in za katerega je nekdo neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, vplivata na duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljene okrnitve svobode. Razumno je, da so te v primeru težjih kaznivih dejanj intenzivnejše in trajnejše kot v primeru blažjih, manj zavržnih dejanj. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je zoper tožnika tekel kazenski postopek tudi zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, za katerega je bil obsojen, vendar tožniku zaradi tega dejstva pravilno ni odreklo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici neupravičene obsodbe za kaznivo dejanje poskusa uboja.
Temelja tožnikove premoženjske koristi (odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja) in premoženjskega prikrajšanja (neutemeljena omejitev prostosti) nista tako soodvisna in povezana, da bi bilo njune posledice dopustno obravnavati kot nedeljivo celoto. Tožnik do odpusta obveznosti ni bil upravičen zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljene okrnitve svobode, temveč zato, ker so bili izpolnjeni v ZFPPIPP določeni pogoji. Ker odpust obveznosti ni korist, pridobljena iz protipravnega ravnanja tožene stranke, ne more zmanjševati njene odškodninske odgovornosti za to ravnanje.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja sodi tudi premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi med postopkom (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP), premoženje posamezne osebe pa predstavljajo tudi njene terjatve (2. točka prvega odstavka 10. člena ZFPPIPP). Tožnik je v tem postopku uveljavljeno terjatev pridobil 15. 11. 2018, ko je postala pravnomočna sodba, s katero je bil oproščen kaznivega dejanja poskusa uboja in mu je bila izrečena kazen šestih mesecev zapora za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Takrat je izvedel, da je bil neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, hkrati pa je vedel tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Obravnavana odškodninska terjatev je tako v premoženjsko sfero tožnika prešla pred pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti. Iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP ter prve alineje 1. in prve alineje 2. točke osmega odstavka 383. člena v zvezi s 380. členom ZFPPIPP izhaja, da tožnikova terjatev za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljenega odvzema prostosti šteje za pozneje najdeno premoženje. S tem, ko je sodišče zaradi nepoplačila drugih tožnikovih upnikov toženo stranko oprostilo plačila odškodninske obveznosti, je v njeno korist upnike odpuščenih terjatev prikrajšalo za možnost, da se poskušajo poplačati iz tega premoženja, hkrati je lahko zmanjšalo možnosti poplačila terjatev ostalih tožnikovih upnikov. Za takšno dajanje prednosti toženi stranki napram drugim tožnikovim upnikom ni podlage.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4, 220. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/3. URS člen 29, 35.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - pravni pouk - pravni pouk osumljencu (Miranda) - neposredna zaznava policistov - prostovoljna izročitev predmetov - zaseg predmetov - zapisnik o zasegu predmetov - zakonitost dokazov - izločitev nedovoljenih dokazov
Ni utemeljena teza zagovornikov, da je bila obdolžencu nezakonito zasežena konoplja, ker ni bilo v celoti spoštovana določba drugega in tretjega odstavka 55. člena ZP-1. V zakonu predpisana forma je namreč v funkciji dokazovanja obstoja ustavno predpisanega jamstva glede privilegija zoper samo obtožbo (29. člena Ustave RS). Torej gre za izpodbojno dejstvo, ki se v primeru takšne ali drugačne hibnosti v zakonu predpisane oblike lahko izkazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zgolj dejstvo, ker je bil pravni pouk osumljencu prekrška zabeležen na Potrdilu o zasegu predmetov, ob tem, da je v tej zvezi zaslišana priča (policist) potrdil, da je bila osumljencu dana miranda in je tudi pojasnil razloge, zakaj je bila zabeležena na omenjeni listini, ne omogoča presoje, da je bilo postopanje policije v zvezi z zasegom droge avtomatično nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088164
URS člen 26, 33, 153, 153/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 131, 133, 133/3, 168, 168/3. ZPNačrt člen 7, 10.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - pravica do povračila škode - protipravnost - lokalna skupnost - občinski odlok - usklajenost pravnih aktov - občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba namembnosti zemljišča - odločba Ustavnega sodišča - z ustavo neskladen predpis - odprava protiustavnosti
Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.
V vsakem primeru bo moralo sodišče ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke. Za ponovno prekinitev postopka v tej fazi postopka torej ni pravne podlage.
URS člen 23, 23/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-1, 392, 392/4.
pravica do sodnega varstva - zakoniti sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - ustavnoskladna razlaga - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Če je bilo predlogu za izločitev sodnika ugodeno z razlogi, ki so v nasprotju z vsebino odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, sta postopek novega sojenja pred drugim sodnikom in sledeča sodba obremenjena s kršitvijo pravice do zakonitega sodnika po drugem odstavku 23. člena Ustave.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/2, 149a, 149b, 149b/1, 155. KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2, 113/5. URS člen 15, 15/4, 37, 37/1.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - anonimni vir - uradni zaznamek - informator policije - predkazenski postopek
Z novelo ZKP-P se je dokazni standard za odreditev ukrepa po prvem odstavku 149.b členu ZKP zvišal na raven utemeljenih razlogov za sum, v vseh odprtih sodnih postopkih, v katerih so bili dokazi na podlagi določil 149.b člena ZKP pridobljeni še pred ugotovitvijo njihove neustavnosti, pa je treba in concreto presoditi, ali je bila dejstvena podlaga v času odreditve ukrepa vendarle tolikšna, da je zadostovala višjemu dokaznemu standardu, ki ga je določilo Ustavno sodišče.
V dostopni sodni praksi je namreč že bilo judicirano, da mora predlagatelj prikritih preiskovalnih ukrepov odredbodajalca (naj gre za preiskovalno sodnico ali za državnega tožilca) seznaniti ne le s svojimi dejanskimi ugotovitvami, pač pa mora v zadostni meri pojasniti tudi podlago oziroma vir teh ugotovitev. S tem se preprečuje možnost, da bi bil poseg v pravice posameznikov odrejen na podlagi neresničnih obvestil ali celo informacij, ki bi bile pridobljene na nedovoljen način. Nadalje je že bilo poudarjeno tudi,4 da je učinkovito naknadno sodno varstvo pri odločanju o ekskluzijskih zahtevkih, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v tajnem stadiju predkazenskega postopka, moč zagotoviti zgolj ob predpostavki, da so akti organa predkazenskega postopka (policije) vestno, pravočasno in skrbno protokolirani.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Strokovna ocena izvedenke, v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, je, da je v posledici akutnega poslabšanja hude duševne bolezni zadržana oseba brez uvida v svoje bolezensko stanje in zato zmotno meni, da je zdrav, da duševne bolezni nima, tablete, ki so mu jih psihiatri predpisali, pa so škodljive in smrtno nevarne za zdravje in življenje. Zanesljive strokovne ocene izvedenke tudi pritožbi priloženo laično mnenje mame zadržane osebe ne more omajati.