ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/2-1, 88/3, 88/6, 200, 200/3. ZPP člen 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vročanje odpovedi - odklonitev prevzema
ZDR-1 v 6. odstavku 88. člena določa, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom. Ker 88. člen ZDR-1 ne določa, kako mora ravnati tisti, ki pisanje vroča, v primeru odklonitve prevzema, je potrebno smiselno uporabiti 144. člen ZPP, ki določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti, pisanja brez zakonitega razloga noče sprejeti, vročevalec pisanje pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici pa zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje in se šteje, da je s tem vročitev opravljena. Sodišče prve stopnje določbe 144. člena ZPP ni uporabilo. Po določbi 144. člena ZPP bi tožena stranka morala tožnici pustiti pisanje v prostorih, kjer tožnica dela (v njeni pisarni), zato vročanje, kot ga je izvedla tožena stranka, ni zakonito, ker je tožena stranka listine tožnici pustila v tajništvu in ne v njeni pisarni (njenem delovnem mestu) in to le do 15. ure istega dne (9. 6. 2014). Iz navedenega izhaja, da osebna vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove dne 9. 6. 2014 ni bila pravilno opravljena. Vročitev je bila opravljena šele 24. 6. 2014, ko je tožnica listine prejela po pošti. Tožba, ki jo je tožnica na sodišče vložila dne 24. 7. 2014, je bila vložena znotraj 30-dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva in je zato pravočasna (200/2 čl. ZDR-1).
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO
VSL0073667
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 84. ZPIZ-1 člen 93, 159.
pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – začasna nezmožnost za delo – odločba ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo plače – delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Višje sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, ki ga je predhodno že večkrat zavzelo tudi Vrhovno sodišče, da je bil delodajalec res dolžan izvršiti odločbo ZPIZ in v ta namen skleniti z delavko ustrezno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Vendar pa delodajalec v času, ko je po odločitvah pristojnih organov tožene stranke delavec za delo začasno popolnoma nezmožen, temu dela ne samo ni mogel, temveč tudi ni smel ponujati ali ga vanj celo siliti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - pravna korist - priznanje terjatve v stečajnem postopku - stečaj - nedenarna terjatev - denarna terjatev
Tožeči stranki je bila denarna terjatev iz naslova nezakonitosti podane odpovedi iz poslovnega razloga in iz naslova odpravnine v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zaradi priznanja denarne terjatve je prenehala pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi, zato je sodišče prve stopnje skladno z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP in 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
Glede na to, da je v stečajnem postopku potrebno prijaviti le denarne terjatve, ne pa tudi nedenarnih terjatev, ki ne morejo vplivati na obseg stečajne mase, pritožba utemeljeno uveljavlja, da ima tožeča stranka še vedno pravni interes na ugotovitvenem delu tožbe, ali ji je delovno razmerje prenehalo zakonito. Od tega vprašanja je namreč odvisno, ali ima pravico do pravic za primer brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavrglo tožbo tudi glede ugotovitve, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z argumentacijo sodišča prve stopnje, ki pravilno poudarja, da je tožeča stranka vedela za svojo dokazno breme glede časa nastanka škode, kar naj bi dokazovala s pričo, katere zaslišanje je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja, da je očitno, da je tožnica ta dokazni predlog podala na podlagi dopisa inštituta z dne 22. 7. 2014, takšna sicer nedopustna stranska spodbuda pa seveda ne opravičuje stranke glede presoje morebitne pravočasnosti njenih dokaznih predlogov.
ustavitev izvršilnega postopka – predpostavke za ustavitev izvršilnega postopka – seznam dolžnikovega premoženja – odločanje o predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – nadaljevanje izvršilnega postopka
V primeru, če dovoljena sredstva izvršbe ne obstajajo, se postopek nadaljuje s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja oziroma s predlogom za novo sredstvo izvršbe (če upnik to predlaga). Če postopek s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja še ni zaključen, predpostavke za ustavitev izvršilnega postopka v celoti niso podane.
ZObr člen 88, 88/1, 98, 98a, 100a. ZSSLoV člen 38, 40, 56. ZDR člen 136, 136/2.
pripadnik Slovenske vojske - prerazporeditev - vojak - akt vodenja in poveljevanja - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača po dejanskem delu - razlika v plači
Razen pravice do ugovora po službeni poti (38. člen ZSSloV) in pritožbe na odločitev (40. člen ZSSloV) niti ZObr niti ZSSloV zoper ukaz oziroma odredbo o razrešitvi in imenovanju na formacijsko dolžnost ne predvidevata drugih pravnih sredstev, zato ni dopustno sodno varstvo zoper akte o imenovanju in razrešitvi v SV, ki niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja. Sodišče je zato tožbo za odpravo odredb (o razrešitvi in imenovanju na drugo formacijsko dolžnost) pravilno zavrglo.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za odpravo izpodbijanih odločb o določitvi plače, ki sta bili izdani na podlagi odredb (o razrešitvi in imenovanju oz. premestitvi). Navedeni odločbi, izdani na podlagi odredb tožene stranke, sta pravilni in zakoniti, ker je tožniku plača določena v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini in z Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede. Določitev plače je vezana na odredbo o razporeditvi na določeno formacijsko dolžnost, tako glede določitve plače glede citirane predpise kot glede časovne veljavnosti.
Zahtevek za plačilo plače po dejansko opravljenem delu je lahko utemeljen le, če je javni uslužbenec razporejen na manj zahtevno delo, dejansko pa opravlja zahtevnejše in višje vrednoteno delo. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Tožena stranka je s spremembo sistemizacije in ukinitvijo tožnikove formacijske dolžnosti ter z razporeditvijo tožnika na drugo formacijsko dolžnost le drugače ovrednotila delo tožnika, ki je ves čas opravljal enako delo, zaradi navedenih sprememb pa je v času trajanja mandata po pogodbi o opravljanju dela v tujini prišlo do znižanja tožnikove plače. Sprememba formacije in določitev plače za posamezne formacijske dolžnosti ter opredelitev, v kakšnem nazivu se delo na določeni formacijski dolžnosti (glede na zahtevnost nalog) opravlja, je v izključni pristojnosti delodajalca, mora pa biti v skladu z Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede. Presoja, ali je bila sprememba nujna in potrebna, pa ni v pristojnosti sodišča (niti v primeru, da bi bilo sodno varstvo zoper ukaze oz. odredbe o razporeditvi dopustno). Sodišče je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova plačila po dejanskem delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Pri toženi stranki je z aktom o sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je prišlo do ukinitve organizacijske enote in delovnega mesta, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Vsebino dela, ki je veljala za navedeno delovno mesto, je tožena stranka deloma ukinila, deloma pa prerazporedila na druga delovna mesta, zato je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V konkretnem primeru tudi ni šlo za navidezno spremembo organizacije dela, s katero bi tožena stranka zgolj želela prikriti drug razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-1, 156, 156/4, 156/5, 158, 158/1. ZDR člen 6, 97, 98.
premestitev - javni uslužbenec - organizacijski razlog - sprememba akta o notranji organizaciji - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je s spremembo akta o sistemizaciji ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, kar predstavlja zakonito podlago za njeno premestitev iz poslovnega razloga po 1. točki prvega odstavka 149. člena ZJU. Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Glede na to, da je tožena stranka z reorganizacijo ukinila službo in z njo delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, tožnico pa s tega
delovnega mesta premestila na drugo delovno mesto v novo ustanovljeni službi, je bil v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za njeno premestitev in ta ni bila izvedena z izključnim namenom znižanja osnove plače, kot je zatrjevala tožnica. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnice nezakonita. R
acionalizacija poslovanja, ki zasleduje (tudi)
znižanje ravni plač, je lahko podlaga za drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik z zahtevkom, da naj sodišče prve stopnje ugotovi, da je sklep tožene stranke z dne 28. 11. 2000 postal dokončen dne 25. 1. 2001, uveljavlja ugotovitveni zahtevek. Tožba s takšnim zahtevkom se v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP lahko vloži le v primeru, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takšnega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Pri tako oblikovanem tožbenem zahtevku ni šlo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, kar pa ne more biti predmet ugotovitvene tožbe. Enako velja za del tožbe, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka iz socialnega zavarovanja odjavila z dne 5. 12. 2000 in da mu niso bila izplačana nadomestila plače za posamezni mesec in odpravnina po izteku 6-mesečnega odpovednega roka, kakor tudi ne regres za leto 2001, božičnica, letni poračun za uspeh podjetja in delovna uspešnost za leti 2000 in 2001. Vse te terjatve bi tožnik lahko uveljavljal z dajatvenim zahtevkom, zato ni podlage za ugotovitveno tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
Skladno s 335. členom ZPP mora vsaka pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika je bistvena sestavina pritožbe in je pritožba, ki podpisa nima, nepopolna. Ker je tožnica vložila pritožbo, ki ni bila lastnoročno podpisana, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nepopolno (1. odstavek 343. člena ZPP).
Tožena stranka je torej v pobot uveljavljala škodo, ki naj bi ji nastala zaradi napake tožeče stranke, zaradi česar ni dobila od tretjega (svojega sopogodbenika) plačila za svoje delo. Gre za tako imenovano škodo zaradi zaupanja, katero lahko kupec uveljavlja od prodajalca le, če so izpolnjene enake predpostavke, kot za jamčevalni zahtevek za stvarne napake.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014405
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - poškodba pri delu - nastanek škode
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik ni uspel izkazati dogodka, iz katerega izvira škoda, torej da naj bi do nezgode prišlo pri razkladanju delovnega materiala pri toženi stranki, ko naj bi tožnika nenadoma podrl viličar, s katerim naj bi v kritičnem trenutku upravljal tožnikov sodelavec. Tak zaključek je sodišče prve stopnje oprlo zlasti na izpoved priče (tožnikovega sodelavca), ki naj bi vozil viličar. Navedena priča je izpovedala, da ni nikoli vozila viličarja, da nima opravljenega izpita za viličar ter da v zvezi z navedeno nesrečo ne ve povedati ničesar. Zato odškodninski zahtevek iz naslova zatrjevane nezgode pri delu pri toženi stranki ni utemeljen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Zaradi zmanjšanega obsega dela na proizvodnem programu, na katerem je delal tožnik (manipulativni delavec), je tožena stranka ukinila eno izmeno in prešla z dvoizmenskega na enoizmensko delo. Zaradi prehoda na enoizmensko delo je tožena stranka potrebovala le enega manipulativnega delavca, zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je s tem dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka upoštevala tudi določbe ZPIZ-1 in ZZRZI, ki v četrtem odstavku 40. člena določa, da o tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ni mogel ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, v skladu s prvim in drugim odstavkom istega člena odloča Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZPIZ-1 člen 34, 34/3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
Zmotno je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da 6. člen ZPIZ-2A v predmetni zadevi ni uporabljiv. Ta določa 30-dnevni rok od uveljavitve novele ZPIZ-2A, v katerem je bilo ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev mogoče uspešno uveljavljati spremembo šifre zavarovanja zaradi plačevanja prispevkov od znižane osnove v prehodnem obdobju. Pravno praznino je za osebe, ki so bile zavarovane po 3. odstavku 34. člena ZPIZ-1 (kot tožnik), ob uporabi argumenta a cohaerentia, potrebno zapolniti tako, da se tudi za njih, enako kot za zavarovance po 7. alineji 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, toliko bolj uporablja tudi 6. člen ZPIZ-2A. Ker je novela ZPIZ-2A pričela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 7. 5. 2013, se je 30-dnevni rok za vložitev zahteve iztekel 7. 6. 2013. Tožnik je zahtevo za spremembo šifre zavarovanja vložil šele 24. 6. 2013. S tem pa je zamudil 30 - dnevni rok za vložitev zahteve, zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točka 1. odstavka 129. člena ZUP).
Tožnik (učitelj) je učence pri uri športne vzgoje vlekel za ušesa, enega učenca je udaril v predel glave nad obrvjo in eno učenko pri uri interesne dejavnosti gimnastika prijel za nadlaket desne roke, jo dvignil, spustil na tla ter jo močno stresal, tako da je imela vidne podplutbe. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Njegovo ravnanje ima tudi vse znake kaznivega ravnanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 1. odstavku 192. člena KZ-1, zato je podan tudi utemeljen razlog po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006811
ZKP člen 370, 370/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb ZKP – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in za svoj zaključek, da je obtožencu dokazana storitev očitanega kaznivega dejanja in tudi krivda zanj, navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih je mogoče sprejeti brez pomislekov. Da bi obtoženčev zagovornik uspel vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev, bi moral z enako metodo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču predstaviti dokazno oceno, zaključki in argumenti pa bi morali biti bolj prepričljivi od tistih v izpodbijani sodbi.
Bistvo pritožbenih navedb je v vztrajanju pri trditvi, da je obtoženi zaseženo prepovedano substanco heroin hranil zase, vendar je sodišče prve stopnje takšen zagovor prepričljivo ovrglo v svoji obrazložitvi.
Obtožencu se očita, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji prodaji ter da jo je zaradi tega obtoženi hranil. Nadaljnja prodaja pa nujno ne pomeni prodaje v manjših količinah od skupno zasežene zaradi česar bi obtoženi po prepričanju zagovornika potreboval pripomočke.
obveznost plačila - plača - razlika v plači - odškodnina - neenaka obravnava
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal odškodnino v višini razlike v plači za sporno obdobje z obračunom davkov in prispevkov iz naslova neenake obravnave z ostalimi zaposlenimi delavci pri toženi stranki (plačilo za isto opravljeno delo). Tožnik ni navedel nobene osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil diskriminiran, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pri toženi stranki ni bil neenako obravnavan zaradi osebnih okoliščin. Tožniku je bila plača določena na podlagi v spornem obdobju veljavnih predpisov, torej zakonito. Zato odškodninski zahtevek iz naslova neenake obravnave (plačilo za isto opravljeno delo) ni utemeljen.
prehod obveznosti - subsidiaren dolžnik - dopolnilni izvršilni naslov
Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
Tožnik je z odtujitvijo premičnih stvari (sedem pogonskih agregatov in 48 pipic za gorivo) iz skladišča tožene stranke (delodajalca) naklepoma huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja,
zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. S svojim ravnanjem je tožnik izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, saj je vzel tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, pri tem pa je izkazan tudi prilastitveni namen, glede na to, da je imel tožnik namen navedene sestavne dele prodati v tujino. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
OZ člen 427, 427/1, 427/3, 427/5, 434, 434/1, 434/3.
upravljanje poslovne stavbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja – pasivna legitimacija – najem poslovnega prostora – prevzem dolga – strinjanje s spremembo dolžnika – obvestilo o spremembi – domneva, da je upnik dal privolitev – prevzem izpolnitve
Pri prevzemu dolga je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da se upnik s spremembo dolžnika strinja. Predpogoj strinjanja je, da je o spremembi obveščen.
Domnevo, da je privolitev podana, če upnik brez omejitev sprejme izpolnitev od prevzemnika, ki jo izpolni v svojem imenu, je treba razlagati restriktivno. Uporabi se lahko samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se o njem izjavi.
V primeru, da upnik na prevzem dolga ne pristane, ima ta lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve. V takšnem primeru prvotni dolžnik ostane upniku zavezan za plačilo dolga, prevzemnik pa se za to zaveže zgolj v razmerju do prvotnega dolžnika.