začasni ekstradicijski pripor - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrep - obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča - odvzem potnega lista - pogoji za izročitev tujca
Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili neogibnost začasnega ekstradicijskega pripora, kar implicira odgovor, zakaj v konkretnem primeru ne pride v poštev izrek milejšega omejevalnega ukrepa, med katere pa odvzem potne listine niti ne spada. Začasni odvzem potne listine ni samostojen ukrep za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe v postopku izročitve, saj se ga lahko izreče le ob dani obljubi zahtevane osebe, da ne bo zapustila prebivališča (drugi odstavek 195. člena ZKP).
Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora na podlagi mednarodne tiralice v tej fazi ne obsega presoje narave očitanega kaznivega dejanja in pogojev za izročitev. S tem omejevalnim ukrepom se namreč na podlagi prvega odstavka 525. člena ZKP preprečuje nevarnost bega zahtevane osebe in njene izognitve izročitvenemu postopku, ne pa tudi danost pogojev za njeno izročitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00029699
ZKND člen 2, 3, 14.. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1931) člen 94.. ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/1-5, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4.. Zakonik o kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo (Jugoslavija, 1929) člen 32, 32/1, 97, 204, 214, 215, 292, 293.
kršitev določb kazenskega postopka - neposredna obtožnica - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pravica do zagovornika - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnikov - kraj in čas storitve kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper narod in državo - veleizdaja - politično sodelovanje z okupatorjem - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija - domobranstvo - namen - (ne)obrazloženost sodbe - retroaktivna veljavnost zakona - splošna pravna načela civiliziranih narodov.
V sodbi morajo biti obrazložena dejstva, ki so pomembna za uporabo določb materialnega in procesnega zakona. Obrazloženo mora biti, kako je sodišče doseglo svojo odločitev. Pri presoji sodbe je treba izhajati iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja. Presoja je možna glede temeljnih postopkovnih garancij obsojencu. Te pa niso dosegale tedanjih procesnih standardov in tako tudi niso bile v zadostni meri upoštevane, saj je bilo sodbo potrebno obrazložiti v vseh njenih delih.
Objekt kazenskopravnega varstva po ZKLD je bila državna (ustavna) in politična ureditev. Izjema je veljala za vojne zločine, storjene med drugo svetovno vojno, ki so bili kaznivi tudi po splošnih od civiliziranih narodov priznanih pravnih načelih.
Dejanja obsojenca, ki imajo znake kaznivega dejanja, so bila kazniva po splošno priznanih načelih in so jih preganjale takrat moderne države in jih je kot taka poznala tudi Kraljevina Jugoslavija.
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 66/2006 z dne 24. 9. 2009 pojasnilo, da je z besedno zvezo obstoječa državna ureditev iz 2. člena ZKLD potrebno razlagati vsakokratno ustavno ali na drugih pravnih aktih temelječo družbeno ureditev, ki je obstajala v času storitve kaznivega dejanja.
odreditev pripora - pripor - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - nedovoljen dokaz - doktrina prima facie
Kot izhaja iz prakse Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter veljavne zakonodaje zadošča, da državni organi z obdolžencem komunicirajo v jeziku, ki ga ta razume. Obramba zatrjevano kršitev utemeljuje z dejstvom, da privolitev obdolžencu ni bila prevedena v kurdski jezik, kar pa samo po sebi glede na povedano ne predstavlja kršitve pravice do uporabe svojega jezika. Iz obeh privolitev v preiskavo elektronske naprave namreč izhaja, da je bila vsebina privolitve obdolžencu prevedena v jezik, ki ga ta razume.
ZKP člen 29, 201, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.. KZ-1 člen 13.
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - jurisdikcija slovenskega sodišča - begosumnost - zagotovitev navzočnosti - bolezen - ponovitvena nevarnost - premoženjsko stanje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Obdolženi je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja prijet v Republiki Sloveniji. Zato mu je mogoče za kazniva dejanja, izvršena v tujini soditi na podlagi določb drugega odstavka 29. člena ZKP v povezavi z drugim odstavkom 13. člena KZ-1.
Obdolženi je v zadnjih dveh mesecih pred prijetjem večkrat prečkal državno mejo, kar tudi kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti našo državo zapustil. V primeru, da bi odšel v Bosno in Hercegovino, kjer ima prijavljeno začasno bivališče, pa bi se lahko v celoti izognil kazenskemu postopku v Sloveniji, saj tudi Bosna in Hercegovina svojih državljanov ne izroča.
Način izvršitve kaznivih dejanj v povezavi z osebnimi okoliščinami obdolžencev, to je, da so vsi, razen obdolženega B., nezaposleni in brez rednih virov dohodka, pri čemer imata obdolženi P. in Đ. tudi dolžnost preživljanja mladoletnih otrok, so povsem konkretne okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, s katerimi se ogrozi premoženjska varnost ljudi.
sklep o priporu - zavrženje pritožbe - pravočasnost pritožbe - roki - štetje rokov - rok, določen na uro
Po drugem odstavku 88. člena ZKP se ura ali dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev oziroma, ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan. Za en dan se šteje 24 ur. Že na ravni jezikovne razlage se izkaže, da je iz zakonskega besedila jasno razvidno, da zakonodajalec razlikuje med roki, določenimi v urah in tistimi, ki se štejejo v dneh. Določba četrtega odstavka 88. člena ZKP, na katero se sklicuje vložnik, se nanaša na roke določene v dneh in je na roke določene v urah ni mogoče uporabiti.
Razlaga za katero se zavzema vložnik je napačna. Roki, ki so določeni v urah tečejo ne glede na praznike, sobote, nedelje ali kakšen drug dan, ko se pri sodišču ne dela in jih ni mogoče podaljševati. V določenih fazah kazenskega postopka je nujna posebna hitrost pri opravljanju posameznih procesnih dejanj, s katerimi ni mogoče odlašati. Zato je razumljivo, da trajanje rokov, ki se računajo v urah ni mogoče podaljševati na enak način kot ostale roke in jih tudi ni mogoče enačiti z roki določenimi na dneve. Zato je bila pritožba obdolženčevega zagovornika, vložena po poteku predpisanega štiriindvajseturnega roka, prepozna, zato jo je preiskovalna sodnica utemeljeno zavrgla.
ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1.. ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4.. KZ-1 člen 230.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - formalni kriteriji - materialni pogoj - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - nepristranskost sojenja - prejudiciranje kazenske odgovornosti
V 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - vezanost na Ustavo in zakon - pristojnost za odločanje
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru samo v primeru, če bi bile predlagateljeve navedbe utemeljene tudi, kolikor bi se nanašale na njegove pomisleke glede odločanja višjega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00030788
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4.. KZ-1 člen 82, 82/4, 116, 116-1.
sestava sodišča - zastopanost po spolu - nezakonit dokaz - izpisek iz kazenske evidence - izbris iz kazenske evidence - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - umor na grozovit način - umor na zahrbten način - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Preveč poenostavljeno in tudi napačno je vložnikovo stališče, da je že dejstvo, da so se vsi izvedenci seznanili s podatkom o obsojenčevi predkaznovanosti, čeprav je bila v skladu s četrtim odstavkom 82. člena KZ-1 obsodba iz evidence že izbrisana, vplivalo na percepcijo dojemanja obsojenca, saj so izvedenci svoja mnenja podali na podlagi napačne izhodiščne predstave o obsojenčevi osebnosti in da je bila s tem okrnjena objektivnost sojenja.
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno trdi, da iz obrazložitve pravnomočnega sklepa ni razvidna konkretna presoja, zakaj in kako naj bi okoliščine, ki so navedene v obrazložitvi sklepov, upravičevale nevarnost, da bo obdolženka na prostosti ponovila istovrstno kaznivo dejanje.
V obeh izpodbijanih sklepih je torej umanjkala navedba konkretnih razlogov, ki bi omogočali zaključek o cilju, ki se zasleduje s podaljšanjem pripora zoper obdolženo J. A., v naslednjem koraku pa presojo sorazmernosti med varnostjo ljudi in obdolženkino pravico do osebne svobode.
pripor - odreditev pripora - dispozitivnost - obrazloženost odločbe sodišča prve in druge stopnje - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - pravica do zdravljenja
Ob ugotovljenih zakonskih pogojih za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti vložnica zahteve ne more uspeti z zatrjevanjem, da je obdolžencu kratena pravica do zdravljenja. Z odreditvijo pripora se sicer res lahko poseže tudi v druge ustavno zavarovane pravice obdolženca, vendar pa gre primarno za poseg v pravico do osebne svobode, glede katerega je sodišče pretehtalo, da je varnost ljudi in njihovega premoženja zaradi obdolženčevega ravnanja ogrožena do te mere, da odtehta poseg v pravico do njegove osebne svobode. Sicer pa je zdravstveno varstvo zagotovljeno tudi obdolžencu skladno z od 31. do 34. člena Pravilnika o izvrševanju pripora.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v opisanih in v dokaznem postopku ugotovljenih dejanjih obsojenke konkretizirano njeno sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja. Obsojenka je sodelovala pri prostituiranju več deklet na način, da je ustvarjala zaslužek, pri tem pa je šlo za kontinuirano, več let trajajočo dejavnost, ki je predstavljala utečen in donosen posel. Obsojenkino sodelovanje pri tuji prostituciji je obsegalo najemanje in razpolaganje s stanovanji, skrb za prevoz deklet na lokacije, kjer se je izvajala prostitucija, njeno oglaševanje in dogovarjanje s strankami za srečanja z dekleti, ki so ponujala spolne storitve, s čimer je dejansko vodila in posredno nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker je pri tem od oškodovank, ki so se nanjo zaradi osebnostnih potez in nepoznavanja jezika funkcionalno navezale – kar je obsojenka izkoriščala zavoljo teženj po lastnem finančnem okoriščanju – prejemala polovico zaslužka, ki so ga le-te prejele od strank, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da je obsojenka sodelovala pri tuji prostituciji zaradi ekonomskega izkoriščanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokaznih predlogov (zaslišanje prič, ki bi vedele povedati o odnosu med osbojencem in oškodovanko po obravnavanem dogodku), je glede na predmet dokazovanja utemeljena zato, ker jih obramba ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila zadostne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Obsojenka se je sicer seznanila z obtožbo in v zvezi z njo tudi podala zagovor. Bistvo pravice do obrambe pa je tudi v tem, da se da obdolžencu možnost, da se seznani z obremenilnimi dokazi in možnost zasliševati avtorja ter dokazov oziroma izpovedbe.
ZKP člen 201, 201/1-1, 525, 525/1, 525/2.. ZSKZDČEU-1 člen 41.
pripor - začasni ekstradicijski pripor - priporni razlog begosumnosti - evropski nalog za prijetje in predajo - utemeljen sum
Nalog za prijetje in predajo za presojo utemeljenosti odreditve začasnega ekstadicijskega pripora ni relevanten, ker gre za instrument, ki na tujčevo dosegljivost za slovenske organe v postopku ekstradicije nima nikakršnega vpliva. Nalog za prijetje in predajo se sme odrediti v primeru teka kazenskega postopka pred slovenskimi sodišči ali izvršitve že izrečene kazni oziroma varnostnega ukrepa, ne pa tudi zaradi izvršitve ekstradicijskega pripora.
Med članicami EU je v kazenskih zadevah v veljavi zgolj en instrument, ki omogoča zagotovitev navzočnosti obdolžencev, to je Evropski nalog za prijetje in predajo.
Ugotovitev izvedenca ni mogoče presojati izolirano od preostalih dokazov, saj sodišče o dokazanosti pravno relevantnih dejstev in o krivdi odloča na podlagi celotnega dokaznega gradiva, torej vseh ugotovitev dokaznega postopka. Sodišče pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na tej podlagi sklepa o dokazanosti posameznega dejstva (drugi odstavek 355. člena ZKP).
Tudi pri presoji naklepa obsojenčevih ravnanj ni mogoče ocenjevati izolirano, kot to poskuša storiti obramba, temveč ga je potrebno obravnavati in ocenjevati skupaj z ravnanji soobsojenca, s katerim sta v sostorilstvu oškodovancu vzela življenje.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 120, 120/2, 120/4, 371, 371/2.. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo zagovornika - predložitev pooblastila - pravica do pritožbe
Določilo četrtega odstavka 76. člena ZKP je mogoče tolmačiti le tako, da je sodišče dolžno v primeru poziva na dopolnitev vloge, vlagatelja v vsakem primeru opozoriti na posledice opustitve ravnanja v nasprotju s pozivom. Na to obveznost sodišča ne more vplivati okoliščina, da je vlagatelj prava uka oseba.
Čeprav je v obravnavani zadevi nesporno, da je bila zagovornica sodišču dolžna predložiti pooblastilo, njena opustitev pa predstavlja kršitev Kodeksa in ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to ne pomeni, da bi moral obsojenec zaradi tega ostati prikrajšan pri uresničevanju svoje pravice do pravnega sredstva. Obsojenec je namreč v predmetni zadevi s podpisom pooblastila odvetnici in s plačilom za izdelavo ter vložitev pritožbe, nedvomno izkazal namen izkoristiti pravico do pravnega sredstva.
V obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi se obsojencu z opustitvijo vročitve sklepa o zavrženju pritožbe zagovornice, odrekla možnost vsebinskega izpodbijanja takšne odločitve. Ob upoštevanju 25. člena Ustave je določili drugega in četrtega odstavka 120. člena ZKP mogoče razlagati le tako, da je tudi v primeru, ko odvetnik kot vložnik pritožbe ni predložil pooblastila, potrebno sklep o zavrženju pritožbe vročiti tudi obdolžencu.
Ker je pritožbeno sodišče napačno povzelo del izpovedbe priče o dejstvu, ki ni bistveno, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ne gre za protispisnost, ki bi bila očitna in na podlagi katere bi bil napravljen sklep o goljufivem namenu obsojenca.
ZKP člen 9, 9/3, 202, 202/2, 371, 371/2.. URS člen 19, 19/3, 20, 20/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep o priporu - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora - pisni prevod sklepa o priporu
Obdolžencu je bil prevod sklepa o odreditvi pripora vročen dne 6. 8. 2019, vendar v zakonskem roku pritožbe zoper sklep ni vložil. Navedeno pomeni, da je sklep o priporu postal pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica, pa je dovoljena.
Izdelava pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora z obrazložitvijo ter priprava ustreznega prevoda v tuj jezik, ni vedno mogoča v rokih, ki jih predpisuje ZKP. Navedeno velja še zlasti v obsežnejših kazenskih zadevah ter v situacijah, ko gre za tolmačenje v tuje jezike, za katere primanjkuje (sodnih) tolmačev. Seveda je za to dolžna poskrbeti država, vendar v vseh primerih je to objektivno nemogoče. V tovrstnih primerih je morebitno prekoračitev osemiinštirideseturnega roka in s tem kršitev tretjega odstavka 202. člena ZKP potrebno presojati ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve, predvsem ali je navedena okoliščina vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Vprašanje prevodov izdanih sklepov in možnost seznanitve obdolženca z razlogi za pripor v jeziku, ki ga razume, primarno ne izhaja iz drugega 20. člena Ustave, temveč predvsem iz pravice do izjave, kot sestavnega dela enakega varstva pravic ter iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zlasti omenjeni jamstvi varujeta obdolženčevo subjektiviteto in preprečujeta, da bi postal objekt kazenskega postopka. V ti pravici pa obdolžencu, kljub poznejši vročitvi prevoda pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora, ni bilo poseženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00028396
KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2.. ZKP člen 15, 344, 420, 420/2.
kršitev določb kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna dispozicija - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - primeren čas za pripravo obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Kot je utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče (21. točka razlogov sodbe) kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu sodi v poglavje KZ-1, ki ureja kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, vendar pa ne gre za blanketno dispozicijo, ki bi se sklicevala na dopolnilno normo – pravni predpis s področja delovnega prava.
ZKP člen 35, 42.. ZS člen 116.. ZSS člen 31.. URS člen 23.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - splošno znana dejstva - avtoriteta sodne oblasti - javno zaupanje
Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote.