odpoklic člana uprave delniške družbe - sklep nadzornega sveta - ničnost in izpodbojnost - poslovnik nadzornega sveta - kršitev določil poslovnika - kršitev statuta - hujše kršitve obveznosti - kršitev obveznosti poročanja - pravica člana uprave do izjave na seji nadzornega sveta
Vse formalne kršitve avtomatsko ne pomenijo neveljavnosti sklepa nadzornega sveta. Presoja formalne neveljavnosti terja glede na navedeno predvsem odgovor na vprašanje, kako pomembne so posamezne formalne napake.
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave je korporacijskopravni akt, pravna posledica katerega je prenehanje korporacijskega razmerja. Pri tem gre za postopek znotraj delniške družbe, ki ima naravo zasebnega prava, samo korporacijsko razmerje pa je sklenjeno izključno za zagotavljanje delovanja delniške družbe. Kot prostor za uveljavljanje individualnega interesa odpoklicanega člana uprave je zato le skozi morebitno zaslišanje (pravica do izjave) v drugih pravnih razmerjih in ne na sami seji nadzornega sveta. Ni najti pravne podlage za zaključek, da mora biti članu uprave oziroma direktorju v postopku razrešitve (oziroma odpoklica) dana možnost obrambe glede razlogov za odpoklic.
Poslovodne funkcije tožnica ne more avtomatično kar izključiti iz svoje osebnosti in se predstavljati le kot delničarka. Nenazadnje je pomembno kako so drugi udeleženci sestanka dojemali položaj tožnice in ne v kakšnem svojstvu se jim je tožnica predstavila.
Intenziteta nadzora nadzornega sveta je odvisna od konkretne situacije. Če določen posel oziroma poslovni dogodek pomeni občutno tveganje za družbo in je zanjo eksistenčnega pomena bodisi zaradi narave posla bodisi zaradi razmer, v katerih se sklepa, se intenziteta nadzora poveča in mora nadzorni svet narediti tudi lastno analizo tveganja v konkretni situaciji.
actio pro socio - predujem za kritje stroškov postopka - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - status družbenika - pasivna legitimacija
Presoji zakonitosti vpisov v sodni register je namenjen registrski postopek, za presojo zakonitosti odločitev (npr. sklep skupščine), ki so bili podlaga tem vpisom, pa so namenjeni drugi postopki, pri čemer (morebitno) ugotovljena ničnost v takih primerih načeloma učinkuje ex tunc, saj je pomembno, da se družba in tretji v pravnem prometu lahko zanesejo na veljavno opravljanje funkcije tistega, ki je kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register.
Če so preostale tožnice družbeniki pritožnice, pa vložena družbeniška tožba mora „obstati“. Dejstvo, da drugi tožnik ni družbenik, še ne pomeni, da takšnega položaja nimajo ostale tožnice, ki so tožbeni zahtevek zoper toženke uperile v svojem imenu in na račun družbe. Pritožnica mora zato v konkretnem primeru predujem za stroške postopka založiti ne glede na korporacijski status (le) drugega tožnika.
Vprašanje pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu in ne po procesnem pravu, saj je to stvar presoje ob meritornem obravnavanju in odločanju o uveljavljanem tožbenem zahtevku.
Stroške postopka v primeru actio pro socio krije družba, sodišče pa s sklepom naloži družbi, da založi predujem za te stroške; če predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Iz navedene določbe izhaja, da sodišče sklep o založitvi predujma izda po uradni dolžnosti in ne glede na to, ali je predlog podala tudi stranka postopka. Zato na predlog stranke ni vezano.
ZGD-1 člen 41, 42, 505, 510, 510/1, 516, 516/1, 516/3. ZSReg člen 34.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - obveznosti družbenika - izključitev družbenika iz družbe - konkurenčna prepoved - kršitev prepovedi konkurence - sprememba družbene pogodbe v d.o.o. - prevzem dodatnih obveznosti - sklep družbenikov - potrebna večina za sprejem sklepa - soglasje
Kot poostritev prepovedi konkurence je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi sankcije za kršitev prepovedi, ki presegajo okvir v 42. členu ZGD-1 zakonsko določenih sankcij oziroma upravičenj, ki jih navedena norma daje - zahteva za odškodnino, za prepustitev poslov, sklenjenih za svoj račun kot posle, sklenjene za račun družbe, prenos koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun ali odstop pravice do odškodnine. Možnost izključitve družbenika v 18. členu družbene pogodbe, če krši pravila ZGD-1 o konkurenci pa je strožja sankcija od tistih, ki jih določa ZGD-1 v 42. členu. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da gre za tako spremembo družbene pogodbe, ki pomeni dodatno grožnjo oziroma bremenitev družbenika za ohranitev njegovega poslovnega deleža oziroma njegovega statusa v družbi. Šlo je torej za spremembo družbene pogodbe, ki za njeno veljavnost narekuje soglasno sprejetje sklepa vseh družbenikov o spremembi družbene pogodbe skladno s tretjim odstavkom 516. člena ZGD-1.
izstop družbenika - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - izračun vrednosti poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - akontacija - bodoči stroški - neupravičena obogatitev
Tožnik z dopisi, s katerimi je svoj poslovni delež ponudil v prevzem drugim družbenikom v skladu s 13. členom družbene pogodbe, ni izpolnil svoje dolžnosti iz 14. člena pogodbe, po katerem je bil dolžan družbi sporočiti izbrano metodo vrednotenja poslovnega deleža do dneva izstopa.
Navedena ponudba družbenikom ni mogla ustvariti nobenih pravnih učinkov za družbo v smislu 14. člena družbene pogodbe, saj nanjo ni bila naslovljena (in se tudi po vsebini ni nanašala na družbo). Družba je bila dolžna tožniku izplačati njegov poslovni delež, pri čemer je bila višina izplačila oz. metoda vrednotenja poslovnega deleža odvisna od pravočasne izbire izstopajočega družbenika, o čemer je bil družbenik družbo dolžan obvestiti do dneva izstopa.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
spregled pravne osebnosti - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa - obseg preizkusa - neizvedba dokaza - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Če ob okoliščinah, ki indicirajo zlorabo pravne osebe, soobstajajo resni indici v nasprotni smeri, spregled pravne osebnosti ne bo mogoč.
Pritožbeno sodišče v zadevi ne razsoja, kakor da prvostopenjske sodbe in njenih zaključkov in odločitev, na katerih temelji, ne bi bilo (de novo). Da bi v okvirih pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, imel kakršnekoli možnosti za uspeh, mora pritožnik svoje razloge najprej določno utemeljiti.
V povezavi s tem, da se kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tipično nanaša na neutemeljeno neizvedbo dokazov, ki jih je stranka predlagala, je še treba spomniti, da po enotnem pojmovanju pravne teorije in prakse obstaja nabor utemeljenih razlogov, iz katerih sodišče izjemoma ne mora izvesti predlaganega dokaza (tipično: kadar se dokazni predlog ne nanaša na odločilno dejstvo, je prepozen, dejstvo že dokazano z drugimi dokazi …). In če pritožnik ne izpelje ustrezno svojega očitka (na primer s tem, da izkaže, da je predlagal dokaz za ugotovitev dejstva, ki je bilo za prvostopenjsko sodišče odločilno, pa ga to brez obrazložitve ali iz nedopustnih razlogov ni izvedlo, dejstva pa ni štelo za dokazano), bodo prvostopenjski dejanski zaključki obveljali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066030
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZPP člen 208, 208/1.
prehod terjatve - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - singularno pravno nasledstvo - ugovor dolžnika - obrazloženost ugovora
Prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo je bil kot pravna oseba izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ.
Dolžnica je bila opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 256, 505. ZPP člen 17, 17/1, 18, 274, 274/1.
smrt poslovodje - imenovanje poslovodje v d.o.o. - pogoji za imenovanje poslovodje - pravna praznina - nujnost primera - pravni interes - sodna pristojnost - sodno imenovanje direktorja
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. "poslovodjo v sili".
Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. "Nujnost primera", na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.
LASTNINJENJE - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00065758
ZLNDL člen 5, 5/1. ZLPP člen 1, 4, 4/1, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 59, 59/2.
družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - prenos pravice uporabe družbene lastnine - izvenknjižni prenos pravice uporabe - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - predhodno soglasje agencije - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem po ZLPP - prehodne in končne določbe ZLPP - posest - nepremičnine pravnih oseb javnega prava
Nepremičnine pravne osebe, ki se je lastninila po ZLPP, so se olastninile po ZLNDL. Šele po ZLNDL je lahko preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pred tem pravico uporabe.
Odložni pogoj, pod katerim je bila sklenjena sporna pogodba, se je izpolnil z dnem lastninskega preoblikovanja toženke in je pogodba tedaj začela učinkovati od trenutka sklenitve dalje. Po drugem odstavku 44. člena ZLPP je predhodno soglasje potrebno, vse dokler se podjetje lastninsko ne preoblikuje. Z lastninskim preoblikovanjem je pogoj soglasja odpadel. Prenehala je vezanost začetka učinkovanja pogodbe na izdajo soglasja agencije.
Pri presoji konkretnega posestnega stanja je treba upoštevati tudi pravni status pravdnih strank. Ni sporno, da je bila pravna prednica oziroma toženka organizirana v obliki podjetja, pravni prednik tožnice pa je bil občinski organ oziroma je tožnica kot njena pravna naslednica, občina. Posest nepremičnine, ki je v lasti občine kot osebe javnega prava, ki deluje v javnem interesu in jo po njeni volji lahko uporablja vsakdo, navzven ni enako vidna in izključujoča, kot posest pravne ali fizične osebe, ki jo v naravi uporablja zaključen krog ljudi. Tudi takšna vrsta izvajanja posesti javnega subjekta (javno parkirišče), je eden izmed možnih načinov posesti. Element izključujoče posesti pa se kaže v možnosti spremembe režima uporabe nepremičnine v naravi.
izključitev družbenika - pritožba - dopolnitev pritožbe - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - izvajanje dokazov - zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - prepoved povzročanja škode - prenos nepremičnin - grozeča insolventnost - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Skladno nauku o časovnih mejah pravnomočnosti se pravnomočnost nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gre za mejnik, ki ga mora upoštevati instančno sodišče v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Dokazi so namenjeni izkazovanju pravno relevantnih dejstev in iz izpodbijane sodbe so razvidni trditvena podlaga toženke in pravno relevantna dejstva. Načelo povezanosti trditvene in dokazne podlage (glej 7. in 212. člen ZPP) pomeni, da lahko sodišče z izvajanjem dokazov ugotavlja le zatrjevane okoliščine konkretnega primera. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila sama toženkina trditvena podlaga prešibka, da bi lahko upravičila ravnanje, ki je utemeljena podlaga za njeno izključitev iz družbe.
Toženka v tej pravdi ni pojasnila, kako je rešila družbo pred grozečim stečajem oziroma kako si v bodoče predstavlja izpolnjevanje bistvenega namena družbe, ki je v pridobivanju dobička. Poleg prenosa nepremičnin so bili preneseni delavci, zaloge, poslovni partnerji (naročniki in dobavitelji).
Očitek o onemogočanju dostopa do bančnih računov pri ... banki (in ... banki) ob zatrjevanju kavzalne povezave preprosto ni zadosten razlog za opravičevanje ravnanj toženke. Obenem slovenska sodna praksa dopušča izključitev enega družbenika, čeprav se hkrati izključuje drugi družbenik, in v takšnih pravdah izrecno zavrača upoštevanje ravnanj izključujočega družbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00064992
ZSReg člen 29, 31, 31/2, 31/3, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1. ZGD-1 člen 390, 390/1-3, 390/1-4, 481, 481/4. ZPP člen 208, 208/1.
vpis v sodni register - predlog za vpis - sprememba družbene pogodbe - predkupna pravica - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - procesne predpostavke - materialne predpostavke za vpis - veljavnost sklepa skupščine - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - dokapitalizacija - morala - ničnostni razlog - vsebina sklepa - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - udeležba drugih subjektov - standard obrazloženosti - učinkovito pravno sredstvo - nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravica do izjave - tretja oseba - družbena pogodba - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - prenos poslovnega deleža
Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo.
Iz četrtega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Predkupna pravica družbenikov pri nakupu poslovnega deleža je sicer podana že po samem zakonu, a jo z družbeno pogodbo družbeniki lahko izključijo. Izključitev predkupne pravice sama po sebi torej ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali nemoralna.
Z dokapitalizacijo pride do spremembe glede razmerji lastništva, če vsi družbeniki ne zagotovijo sredstev v enakih deležih oziroma izvedejo vplačila osebe, ki še niso družbeniki. Da družbenik, ki je glasoval za dokapitalizacijo, ne bo vplačal vložka, ker je ta previsok in rok prekratek (vsaj tako meni udeleženec) ne more pomeniti vzroka ničnosti.
Trditve o izigravanju tretjih oseb, kot tisto dejstvo, ki je v nasprotju z moralnimi načeli in zaradi česar je kavza pravnega posla (sklep skupščine) nedopustna, v danem primeru ne pride v poštev, saj udeleženec ni tretja oseba niti upnik. Z družbeno pogodbo na kateri temelji družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa) se namreč urejajo notranji odnosi družbenikov in ne tretjih oseb.
Pojem morale v okviru četrte alineje 390. člena ZGD-1 je skrčen na vsebino sklepa skupščine. S tem je ničnostni razlog, povezan z moralo, zelo zožen in je strogo usmerjen le na vsebino, torej besedilo sklepa skupščine, ne pa na širša ozadja, povezano s sklepom, kot so morebitni postopek sprejema, ozadja, motivi, ki vodijo predlagatelja oziroma delničarje (družbenike), namen oziroma cilj sprejemanja sklepa in drugo.
URS člen 22. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1, 508. OZ člen 2, 3, 5. ZSReg člen 31, 36.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna pravna domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratorni vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064978
ZGD-1 člen 65, 624, 624/2, 624/2-12. OZ člen 287, 287/1, 312, 312/1, 314, 314/1, 318, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pobot - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - pobot z zastarano terjatvijo - vračunavanje izpolnitve - izjava o vračunavanju - vračunavanje s pobotom - izčlenitev družb - aktivna legitimacija - pravni prednik - prenosna družba - sprememba najemodajalca - prenos najemne pogodbe - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - delitveni načrt - popravek vrednosti terjatev - ugovor zastaranja terjatve - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok
Kratkoročne poslovne terjatve, ki so predmet tožbenega zahtevka, predstavljajo posebno postavko bilance stanja družbe, ki sodi v sklop kratkoročnih sredstev družbe (65. člen ZGD-1). Zato bi morale biti, v kolikor bi se prenašale na novoustanovljeno družbo, v delitvenem načrtu posebej in izrecno opredeljene.
Ker sta se tožeča stranka in tožena stranka dogovorili, da se bo plačilo oken kompenziralo z najemnino za januar in februar 2018, se tožeča stranka na navedena določila 287. člena OZ ne more uspešno sklicevati.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče v nasprotju z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP sodno pisanje vroči neposredno, stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s takim ravnanjem stranki odvzeta možnost (učinkovitega) obravnavanja pred sodiščem.
Če predlagatelj umakne predlog, lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Nepravdni postopek se nadaljuje, dokler to želi vsaj eden od udeležencev.
ZGD-1 delničarjem, ki izpolnjujejo pogoje, podeljuje procesno upravičenje, da vložijo svoje predloge za preizkus denarne odpravnine v enem mesecu od takrat, ko sodišče na spletni strani AJPES objavi obvestilo, da je bil vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Ti delničarji se vključijo v že začet nepravdni postopek kot formalni udeleženci - predlagatelji.
Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vsem tistim delničarjem, ki niso vložili svojega predloga in se niso odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila zaradi varstva njihovih pravic po uradni dolžnosti imenovalo skupnega zastopnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071099
ZPP člen 212, 286a, 286a/4, 337, 337/1. ZGD-1 člen 52, 52/3, 512, 513.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odgovor na pripravljalno vlogo - rok za odgovor - hiter postopek - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - razlogi za zavrnitev - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nedovoljene pritožbene novote - zloraba pravice
Pravica družbenika do informacij in vpogleda se lahko omeji le, če obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten. Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah je na družbi.
Sklicevanje nasprotne udeleženke na hipotetično možnost uporabe pridobljenih informacij za konkurenčno dejavnost standarda konkretnega obstoja nevarnosti ne dosega.
Predlagatelj ni dolžan posebej utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje pravice do informacije, temveč zadošča, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071100
ZPP člen 154. ZGD-1 člen 52, 52/3.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - stroški predlagatelja - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička - izpodbijanje sklepa skupščine - nujnost zadržanja bilančnega dobička
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da se taka pogodbena zaveza upniku ne more postaviti nad zakonsko pravico družbenika do udeležbe na dobičku. Tudi višje sodišče se strinja, da pogodbena zaveza kot taka ne predstavlja nujnosti sama po sebi. Pritožnica pri tem ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala takih okoliščin, da bi bilo (po presoji dobrega gospodarstvenika) nujno prav zadržanje tega dela dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00065188
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 505, 505-8, 515, 515/6, 526, 526/1, 526/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 134. OZ člen 131. ZPP člen 214, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost in odgovornost poslovodje - upravljanje družbe - odločanje družbenikov - elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost poslovodstva - podlage za odgovornost - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - obrnjeno dokazno breme - zakonske omejitve izvršbe - dejstva, ki jih stranka ne zanika - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - vpis odločitev v knjigo sklepov - nedovoljene pritožbene novote
Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.
ZSReg člen 11, 11/3, 29, 30, 30/1, 33, 33/1, 41. ZGD-1 člen 255, 255/2, 394, 398, 516, 516/2. ZPP člen 7, 214, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/2, 34, 34/2, 48.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - sklep o vpisu v sodni register - sklep sodniškega pomočnika - pritožba zoper sklep - kontradiktornost postopka - vpis novega zastopnika - pritožba družbenika - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - poziv k predložitvi listine
Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B. d. o. o. razveljavljeni.
Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg.
Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o imenovanju A. A. za direktorja družbe sprejet po zakonitem postopku. Pri tem so relevantni le razlogi za morebitno ničnost sklepov skupščine, ne pa tudi za izpodbojnost sklepov. Le nični sklep nima nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1). Ničen sklep je brez pravnega učinka že od njegovega nastanka dalje. Drugače pa je v primeru izpodbojnosti sklepa. Izpodbojen sklep namreč preneha veljati šele, ko je pravnomočno razveljavljen z oblikovalno sodno odločbo, dotlej pa učinkuje, zaradi česar izpodbojnost sklepa nima narave predhodnega vprašanja po prvem odstavku 33. člena ZSReg.
Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita neenako obravnavanje navedb o vsebini in veljavnosti sklepov skupščin (11., 13. in 14. skupščine) za katere je dokaze predložil predlagatelj v primerjavi z navedbami pritožnice o vsebini sklepov skupščin (28. in 31. skupščine družbe), za katere je dokaze predložila sama in na katerih je bila sama imenovana za zakonito zastopnico družbe, skupščina družbe pa sprejela sklepe, da A. A. ni direktor družbe in se mu prepove zastopanje družbe ter da se ga kot direktorja razreši. Pritožnica ne navaja, da je na podlagi navedenih sklepov predlagala vpis zastopnice, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izhajalo iz zadnjega vpisa zastopnika v sodni register. Ker je bila s sprejetimi sklepi skupščine kontinuiteta podelitve mandatov A. A. kot direktorju družbe izkazana, se sodišču ni bilo treba ukvarjati s presojo po pritožnici predloženih sklepov skupščin. Če sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločbe izrecno ne obravnava konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, to ne predstavlja vselej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve določbe 8. člena ZPP ali celo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, odločbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tako sodba VS RS II Ips 477/2003).
V obravnavanem primeru je bil s sodbo pravnomočno razveljavljen sklep 6. skupščine, ki je bil podlaga za vpis podatka o zakonitem zastopniku družbe. Predmet vpisa v sodni register namreč ni bil sklep skupščine o imenovanju zakonitega zastopnika, pač pa je bil sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register.
Pravna teorija pri presoji vpliva pravil ZGD-1 o uveljavljanju ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine v razmerju do uporabe pravil o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg razlikuje že omenjena dva položaja. Če je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, se vsebina pravnomočne sodbe, s katero sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, vpiše pri sklepu, ki je predmet te odločitve (drugi stavek 398. člena ZGD-1). S tem vpisom se doseže enak namen, kot bi ga dosegli z izbrisom vpisanega sklepa skupščine. Če pa je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep o imenovanju poslovodstva), pa je s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa pravnega dejstva (podatka), ki je bilo na njegovi podlagi vpisano v sodni register, smiselno enako kot po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi