TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice v višini 31.400,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2022 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od glavnice 31.400,99 EUR, obračunanih do 17. 2. 2022, v znesku 21.775,48 EUR (oboje na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, št. DT 0000 z dne 17. 2. 2022), ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, to je glede izterjave stroškov postopka zavarovanja v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2015 do plačila (na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015), in izvršilnih stroškov v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2015 do plačila (na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 364/2015 z dne 14. 4. 2015), pa se pritožba zavrne in se sklep v tem obsegu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.

Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.