• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 24
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL sklep I Cpg 215/2009
    3.6.2009
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0055698
    ZFPPIPP člen 495, 499. ZPP člen 186.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
    V konkretnem primeru je treba uporabiti, ZPPSL, ki je veljal v času, ko je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Z dnevom začetka stečajnega postopka so se namreč stekli pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kot pravni posledici začetka stečajnega postopka. To pa so okoliščine, ki so nastopile po vložitvi tožbe, ki so glede na drugačno ureditev izpodbijanja pravnih dejanj, kot jih določa OZ, terjale privilegirano spremembo tožbe. Dejstvo, da je tožeča stranka spremenila tožbo šele po 1. 10. 2008, ZPPSL pa se je uporabljal le do 1. 10. 2008, ni odločilno. Prehodno določbo ZFPPIPP, da se ZPPSL uporablja od 1. 10. 2008, če ni v oddelku 10.1 drugače določeno, je mogoče razumeti le tako, da se za stečajne postopke, ki so bili začeti po 1. 10. 2008, uporabljajo določbe ZFPPIPP, za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1. 10.2 008, pa se s 1. 10. 2008 uporabljajo določbe ZFPPIPP, naštete v 495. členu ZFPPIPP, za ostala vprašanja pa se še naprej uporabljajo določbe ZPPSL. Določbe ZFPPIPP o izpodbijanju pa se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 po določbi 495. člena ZFPPIPP ne uporabljajo.
  • 362.
    VSL sodba II Cp 623/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056922
    URS člen 26. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – izdaja začasne odredbe
    Presoja odškodninske odgovornosti države za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
  • 363.
    VSL sodba II Cp 587/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056920
    OZ člen 113, 113/1, 135, 179.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – škoda pri opravljanju dela - soprispevek delavca – ukaz nadrejenega – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vpliv osebnostnih lastnosti oškodovanca na nastanek škodljive posledice
    Škoda ni posledica hoje po stopnicah, temveč vleke pretirano težkega reduktorja, kar pa je bilo tožniku naročeno s strani nadrejenega. Tožniku ni mogoče očitati, da bi glede na svoje splošne sposobnosti in poznavanje delovnega procesa lahko ocenil, da vleka težkega reduktorja lahko povzroči škodljive posledice, kot so nastale, in da zato lahko takšno delo odkloni. Tožniku zato ni mogoče očitati soodgovornosti.

    Za nastanek škodljive posledice ni mogoče upoštevati tožnikovih starostnih degenerativnih sprememb v povezavi z utesnitvenim sindromom, ki ni posledica poškodbe. Tožnikove osebne lastnosti niso imele pomembnejšega vpliva na nastanek škodljive posledice, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke povsem jasno izhaja, da je bil vpliv osebnih lastnosti tožnika na nastanek posledice neznaten.
  • 364.
    VSL sklep III Cp 1078/2009
    3.6.2009
    stvarno pravo - nepravdno pravo
    VSL0053005
    ZNP člen 131. ZPP člen 247, 249. SPZ člen 77, 77/2.
    ureditev meje - domneva o močnejši pravici - močnejša pravica
    Na predlagateljih je trditveno in dokazno breme, da izpodbijeta domnevo o močnejši pravici po meji, ki je bila v konkretni zadevi dokončno urejena ob mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.

     
  • 365.
    VSL sodba III Cp 1112/2009
    3.6.2009
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL0052363
    ZPP člen 142, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
    možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti - neupravičena pridobitev - cesija - subrogacija
    Če je bil toženec dlje časa odsoten, pa ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, neugodne posledice bremenijo njega. Če je narok zamudil iz upravičenega razloga, bi lahko predlagal kvečjemu vrnitev v prejšnje stanje.

    Toženec s tem, ko je tožeča stranka znesek, ki ga sedaj terja od njega, nakazala njegovemu upniku, ni bil neupravičeno obogaten. Do obogatitve ni prišlo, pač pa samo do spremembe na strani upnika, kar pa je brez pravne podlage oziroma ustrezne podlage tožeča stranka (ne za cesijo ne za subrogacijo) niti ne zatrjuje.

     
  • 366.
    VSL sklep II Cp 440/2009
    3.6.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052339
    ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
    zavrnilna zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - absolutna bistvena kršitev postopka
    Tudi zamudna sodba mora biti obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Razlika je v tem, da sodišče pri tej sodbi ne ugotavlja dejanskega stanja in ne ocenjuje predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne, saj se zaradi neaktivnosti tožene stranke predpostavlja, da so v tožbi zatrjevana dejstva resnična. Mora pa sodišče v takšni sodbi navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna in zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna pravna posledica, kot jo zoper toženo stranko uveljavlja tožeča stranka.

     
  • 367.
    VSL sodba II Cp 441/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052340
    ZOR člen 277. ZKP člen 538, 541, 544. ZDPra člen 16. OZ člen 376.
    neupravičena obsodba - premoženjska škoda zaradi neupravičene obsodbe - zamudne obresti - ustavitev teka zamudnih obresti
    Sodišče je pravilno valoriziralo znesek, ki je bil plačan iz naslova denarne kazni in stroškov kazenskega postopka, in sicer na čas, ko je bil kazenski postopek ustavljen, saj je le na ta način lahko ugotovilo višino škode, ki se vtožuje. Ni podlage za zamudne obresti, saj tožena stranka ni bila v zamudi. Še več, njena obveznost vse do ustavitve kazenskega postopka ni niti obstajala.

     
  • 368.
    VSL sodba I Cp 698/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0052318
    ZTLR člen 72, 72/2. SPZ člen 37, 37/1, 43, 43/2, 44, 44/2.
    priposestvovanje - prodaja nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča za prodajo - protipravnost
    Tožnik svojih s priposestvovanjem pridobljenih pravic ni mogel več uveljavljati tedaj, ko je osmi toženec s pogodbo in vknjižbo v zemljiški knjigi v dobri veri pridobil sporno zemljišče. Nadaljnji promet s spornim zemljiščem za utemeljenost tožnikovega lastninskega zahtevka na podlagi priposestvovanja ni več pomemben.

     
  • 369.
    VSM sodba I Cp 475/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020832
    OZ člen 179. ZPP člen 7, 7/1, 286. ZVPSBNO člen 15, 25. EKČP člen 6, 6/1, 41. URS člen 23, 26.
    odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - posebna vrsta objektivne odgovornosti države - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - pravno priznana škoda
    Za obstoj odškodninske odgovornosti je poleg protipravnosti po našem pravu med drugim potrebno izkazati tudi obstoj pravno priznane škode, ki bi jo v obravnavani zadevi lahko predstavljale duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice (pravice do sojenja v razumnem roku), če bi dosegle trajanje in stopnjo, ki v skladu s 179. členom OZ prisojo odškodnine iz tega naslova opravičujejo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z obstojem pravno priznane škode je v celoti na tožnicah. S podano trditveno podlago tožnici konkretno ne uveljavljata nobene od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, saj poseg v osebnostne pravice sam po sebi po OZ v nobenem primeru ni pravno priznana škoda.
  • 370.
    VSL sodba I Cp 649/2009
    3.6.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052316
    ZPP člen 7, 8, 212, 282, 282/5, 286.
    sodba na podlagi stanja spisa - dokazi - izvajanje dokazov - razpravno načelo
    S tem ko ni angažiralo izvedenca finančne stroke, sodišče ni zagrešilo kršitve. Na dan, ko izvedenec še ni bil angažiran, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 5. odstavku 282. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa.

     
  • 371.
    VSL sodba II Cp 696/2009
    3.6.2009
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL0052344
    ZTLR člen 4, 4/2.
    prodaja nepremičnine - dvakratna odsvojitev nepremičnine - ničnost pogodbe - izvrševanje lastninske pravice v skladu z moralo
    Lastnik, ki dvakrat razpolaga z nepremičnino in drugi pridobitelj ve za tako razpolaganje, ravna v nasprotju z moralo in je drug pravni posel ničen.

     
  • 372.
    VSM sodba I Cp 383/2009
    3.6.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020833
    OZ člen 131, 131/1.
    posek gozda brez dovoljenja lastnika – nedopustno ravnanje – deliktna odgovornost – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – ugovor pasivne legitimacije – pogodbena odgovornost za škodo – odškodninska odgovornost
    Na strani toženca ni odškodninske odgovornosti za po tožnici zatrjevano premoženjsko škodo, ki naj bi slednji nastala z nedovoljenim posekom lesa. Po prepričanju sodišča druge stopnje tožnici ni uspelo dokazati niti protipravnosti toženčevega ravnanja oz. da naj bi protipraven posek opravil ali vsaj odredil prav toženec.
  • 373.
    VSC sodba Cpg 264/2008
    3.6.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0003582
    ZPPSL člen 117, 118, 119.
    pobot v stečaju - dopustnost pobota v stečaju
    ZPPSL v čl. 117 in 118 ter 119 določa posebne pogoje pobota terjatev, določa katere terjatve se lahko pobotajo in za katere terjatve pobot ni dovoljen. Ti pogoji pa se razlikujejo od splošnih obligacijskih pravil določenih za pobot v Obligacijskem zakoniku. Dopustnost pobota v stečaju je izjema od pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov, saj zaradi pobota upniki, ki so sočasno tudi dolžniki stečajnega dolžnika, pridejo do popolnega poplačila svojih terjatev, ki zaradi pobota ugasnejo.
  • 374.
    VSL sodba I Cp 669/2009
    3.6.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0053931
    ZOR člen 210, 214, 219. ZTLR člen 14, 14/1. ZPP člen 216.
    uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – solastninska pravica – počitniški objekt - prikrajšanje
    Toženec je bil na račun uporabe celotne nepremičnine obogaten. Korist, ki mu je s tem nastala, je predmet tožničinega zahtevka, vendar le v okviru njenega prikrajšanja.
  • 375.
    VSL sodba I Cp 903/2009
    3.6.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0052379
    ZPP člen 214, 214/2, 214/5, 215, 216, 216/1. ZOR člen 219. OZ člen 198.
    dokazovanje – odločanje po prostem preudarku – splošno znana dejstva – uporaba tuje stvari v svojo korist – obogatitev – prikrajšanje
    Pogoj za uporabo prostega preudarka so težave z ugotavljanjem višine zneska, do katerega je tožnik upravičen bodisi, da tega dejstva tudi z vsemi razpoložljivimi dokazi ni mogoče ugotoviti, bodisi, da bi bili stroški ugotavljanja višine terjatve nesorazmerni z njenim pomenom in zato nesmotrni.

    Sodišče mora tudi glede splošno znanih dejstev strankam v postopku omogočiti, da se o njih izjavijo. Gre za odraz ustavne pravice do enakega varstva pravic. Splošno znana so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Cene nepremičnin oziroma najemnin za nepremičnine, upoštevaje vse njihove individualne značilnosti, pretežni večini ljudi niso znane.

    Obogatitev ali prikrajšanje se lahko kažeta na različne načine, vedno pa morata biti konkretna in realna. Zgolj dejstvo, da lastnik ali solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za sklepčnost zahtevka.
  • 376.
    VSL sklep II Cp 314/2009
    3.6.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056939
    ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 394, 394-10, 395, 398.
    obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
    Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
  • 377.
    VDSS sklep Pdp 525/2009
    3.6.2009
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0004692
    ZPP člen 116, 120, 120/1.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje
    Kljub temu, da je tožena stranka v pritožbi zoper zamudno sodbo uveljavljala enake razloge, kot jih navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v kolikor je bil pravočasno vložen, treba presoditi po vsebini. Zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi stališča sodišča prve stopnje, da gre za že razsojeno stvar, ni pravilno.
  • 378.
    VDSS sklep Pdp 520/2009
    3.6.2009
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0004691
    ZPP člen 25, 25/2, 182, 182/3.
    stvarna pristojnost – eventualna kumulacija zahtevkov
    Podrednega tožbenega zahtevka stvarno nepristojno sodišče ne more odstopiti v odločanje stvarno pristojnemu sodišču, dokler ne odloči o primarnem tožbenem zahtevku, saj se o podrednem tožbenem zahtevku odloča le, če je primarni tožbeni zahtevek zavrnjen.
  • 379.
    VSL sodba I Cp 1053/2009
    3.6.2009
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056995
    OZ člen 60, 60/1, 88, 88/2. ZOdv člen 11, 11/2.
    nična pogodba – pogodbeni pogoj – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim načelom
    Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje o ničnosti obeh odložnih pogojev sklepalo brez dokaznega postopka in po prosti presoji, saj je o ničnosti pogojev pravilno sklepalo na podlagi določila 1. odstavka 60. člena OZ, ki določa ničnost pogodbe, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, pri tem pa je podrobno obrazložilo, zakaj sta navedena odložna pogoja v nasprotju s prisilnimi predpisi (ker predstavljata kršitev določila 2. odst. 6. člena OZ in 2. odstavka 11. člena ZOdv) ter moralnimi načeli.
  • 380.
    VSK sodba Kp 159/2008
    3.6.2009
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0004702
    KZ člen 244, 244/1, 244/2.
    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - zasebni podjetnik – enoosebna gospodarska družba – edini družbenik – škoda na tujem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem
    Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe. Zato o škodi na tujem premoženju tudi ni mogoče govoriti, če je edini družbenik hkrati direktor oz. poslovodja družbe. Povedano drugače obtoženec je razpolagal s premoženjem, ki je predstavljalo skupno premoženje obeh zakoncev in zato kot takšno ni moglo biti tuje premoženje, kot se zahteva za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 24
  • >
  • >>