redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ODZ člen 417, 418. ZD člen 32. ZPP člen 180, 180/3, 355, 365, 365/1, 365/1-3. ZTLR člen 20, 20/1, 23, 24. Ustava RS člen 25.
vezanost sodišča na predlagano pravno podlago - pridobitev lastninske pravice – vlaganja – soglasje za vlaganja - dogovor o skupni gradnji – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pritožbena obravnava
Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Tako je dolžno samostojno ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed pravnih norm, ki pridejo v poštev za obravnavani primer.
Kadar lastnik nepremičnine z gradnjo izrecno soglaša in pri njej celo sodeluje, je mogoče govoriti le o skupni gradnji.
vrnitev delavca na delo - rok za izpolnitev nenadomestnega dejanja - višina denarne kazni - pomen dejanja
Opravljanje dela, ki omogoča eksistenco posameznika in njegove družine, ima konkretno za upnika nedvomno velik pomen. Ob upoštevanju, da se v povezavi z delom uresničujejo tudi druge socialne in gospodarske pravice in ob dejstvu, da je zagotavljanje pravice do varstva dela ustavna kategorija pa je opravljanje dela pomembno tudi za družbo kot celoto. Glede na pomen dejanja in okoliščine konkretnega primera je ustrezna denarna kazen v višini 4.000,00 EUR.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - položaj zastavnega upnika
Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka, mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja.
ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 112, 112/2.
rok - vloga po pošti – priporočena oddaja – zapis datuma na dohodnem žigu sodišča – odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe zoper družbenike – ustavna odločba – ugovor pasivnosti - pritožba kot ugovor po izteku roka
Ročen zapis datuma, potrjen z vpisničarjevim podpisom na dohodnem žigu, je običajen zapis datuma oddaje pošiljke priporočeno na pošto.
Gre za specifično situacijo, saj sta bila tako sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, kot ugovor dolžnika zoper ta sklep, vložena pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-351/04.
Ker odvetnik v spis ni vložil pooblastila za zastopanje dolžnice, niti ga ni priložil k pritožbi zoper sklep o ugovoru, je pritožba nepopolna in jo je zato treba zavreči.
Ker pooblastilo za zastopanje dolžnice ni bilo predloženo, bi moralo sodišče sklep vročiti neposredno dolžnici. Ker ga je vročilo odvetniku, sklep dolžnici ni bil pravilno vročen in zato, kljub odločitvi drugostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe, še ni postal pravnomočen.
KZ člen 169, 169/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razžalitev – razlogi o odločilnih dejstvih
Kaznivo dejanje razžalitve predstavlja vsak napad zoper čast in dobro ime v obliki žaljive vrednostne ocene, pri čemer mora biti žalitev objektivno podana, ni pa treba, da bi se oškodovanec dejansko počutil razžaljenega.
Glede pomena besede „bumbar“ sodišče prve stopnje v sodbi res ni analiziralo pomena besede, a je to pripisati dejstvu, da gre za besedo, katere pomen je v slovenskem jeziku vsesplošno znan. Tudi če v hrvaškem jeziku beseda bumbar označuje čmrlja, pa se v slovenskem jeziku, kot je splošno znano, uporablja kot oznaka za neumnega, omejenega človeka. Prav tako je iz konteksta izrečene žaljivke in celotnega dogodka jasno razvidno, da v konkretnem primeru beseda „bumbar“ nikakor ni mogla predstavljati izraza za čmrlja.
Pri podrejenem tožbenem zahtevku ne gre le za tožbo na ugotovitev prenehanja pravice, temveč tudi za izbrisno tožbo po 243.čl. ZZK-1, saj predlagateljica – tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podrejeni tožbeni zahtevek je res postavljen za primer, če bo primarni zavrnjen, uveljavljanje podrejenega zahtevka pa povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe.
KZ člen 146, 146/1, 169, 169/1. KZ-1 člen 135. ZKP člen 372, 371/1, 354, 354/1.
grdo ravnanje – razžalitev – kršitev kazenskega zakona - dekriminacija
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker ni presojalo, ali niso v ravnanju obdolženca, ki ga je oškodovanka kot tožilka pravno opredelila kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ, podani znaki kaznivega dejanja razžalitve po 169. členu KZ storjenega z ravnanji (realna iniuria).
Po 5. odst. 28. čl. ZJSRS je tožena stranka oproščena plačila sodnih stroškov, torej tudi stroškov za tolmača, ki v konkretnem primeru (začasno) bremenijo sredstva sodišča.
ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148.
zaznamba črne gradnje – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev spremembe izmere nepremičnine
Ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – poklicni voznik
1. Glavne obravnave pred izdajo izpodbijanega sklepa, v kateri naj bi se storilec izjavil o obremenilnih dejstvih ZP-1 ne predvideva, pač pa mora sodišče preveriti pravilnost navedb iz obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
2. Tudi sicer za izrek sankcije ni zakonskih ovir. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ne bi bil več dopusten, če bi pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Te pa je storilec dosegel s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 z dne 26. marca 2009, ki je postala pravnomočna dne 10. aprila 2009.
Kot direktor tožene stranke in odredbodajalec je imel tožnik v družbi poseben položaj, ki mi je omogočal, da si odredi nižje izplačilo plače. Takšno ravnanje, ki ga je s konkludentnimi ravnanji potrjeval več let, dokazuje namen oziroma je mogoče šteti kot izjavo, da izpolnitve obveznosti tožene stranke, da mu izplača višjo plačo, ne da go zahteval. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad prejetimi zneski ni utemeljen.
Ugotovitev sodišča, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pomeni, da med strankama še vedno velja odpovedana pogodba o zaposlitvi. Delavec je zato upravičen zahtevati reintegracijo in vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v zvezi z zahtevano reintegracijo odloči le, da je delodajalec delavca dolžan pozvati nazaj na delo, saj bi z odločitvijo, da ga je dolžan pozvati na delo na ustrezno delovno mesto, prekoračilo tožbeni zahtevek.
nepravdni postopek - razdružitev solastnega premoženja
Namen nepravdnega postopka za razdružitev solastnega premoženja je v tem, da se dokončno uredijo razmerja med solastniki, ne pa, da se ustvarjajo nove pravde. Zato si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju odločiti v skladu z V. odst. 70. čl. SPZ.
Ker je zaslišanje priče predlagal tožnik, je treba do pravnomočne rešitve zadeve stroške, ki jih je priča priglasila, naložiti v plačilo njemu in ne toženi stranki.
Iz pooblastila za zastopanje ni bilo razvidno, da je pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zaradi česar je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, naj imenuje pooblaščenca v skladu s 3. odst. 87. čl. ZPP oziroma poda izjavo, da se bo zastopal sam. Ker tožnik kljub opozorilu na posledice tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
odškodnina zaradi izgubljenega dobička – odškodninski zahtevek družbenika za škodo, nastalo družbi – pomanjkanje aktivne legitimacije družbenika – priznavanje dvojne škode - zastaranje
Za zahtevek iz izgubljenega dobička, ki bi nastal družbi L. d.o.o. zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, bi bila aktivno legitimirana zgolj družba L. d.o.o. Tožeča stranka pa ima aktivno legitimacijo zgolj do družbe L. d.o.o., v kolikor ji je zaradi njenega ravnanja nastala škoda in v obsegu nastale škode. Nima pa tožnica direktnega zahtevka do povzročitelja škode, ki je nastala družbi, katerega družbenica je, saj neposredne vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in tožnici nastalo škodo ni.
ZPP člen 318. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe - opomin
Za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja mora tožeča stranka zatrjevati, da je z opominom toženo stranko opozorila na kršitev in v roku, ki ni bil krajši od 15 dni, zahtevala da na določen način odpravi odpovedni razlog.