ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2. ZZK-1 člen 120, 161, 161/3, 161/3-2, 200, 200/1, 201, 201/1, 201/2.
pomotni vpis - pisna izjava namesto zaslišanja - hipoteka
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi drugi odstavek 201. člena ZZK-1, ko je kot osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, k podaji pisne izjave namesto zaslišanja pozvalo tako prejšnjo hipotekarno upnico kot novo hipotekarno upnico in dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika).
ugotovitev vrednosti nepremičnine - položaj zastavnega upnika
Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka, mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja.
vrnitev delavca na delo - rok za izpolnitev nenadomestnega dejanja - višina denarne kazni - pomen dejanja
Opravljanje dela, ki omogoča eksistenco posameznika in njegove družine, ima konkretno za upnika nedvomno velik pomen. Ob upoštevanju, da se v povezavi z delom uresničujejo tudi druge socialne in gospodarske pravice in ob dejstvu, da je zagotavljanje pravice do varstva dela ustavna kategorija pa je opravljanje dela pomembno tudi za družbo kot celoto. Glede na pomen dejanja in okoliščine konkretnega primera je ustrezna denarna kazen v višini 4.000,00 EUR.
ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 112, 112/2.
rok - vloga po pošti – priporočena oddaja – zapis datuma na dohodnem žigu sodišča – odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe zoper družbenike – ustavna odločba – ugovor pasivnosti - pritožba kot ugovor po izteku roka
Ročen zapis datuma, potrjen z vpisničarjevim podpisom na dohodnem žigu, je običajen zapis datuma oddaje pošiljke priporočeno na pošto.
Gre za specifično situacijo, saj sta bila tako sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, kot ugovor dolžnika zoper ta sklep, vložena pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-351/04.
KZ člen 169, 169/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razžalitev – razlogi o odločilnih dejstvih
Kaznivo dejanje razžalitve predstavlja vsak napad zoper čast in dobro ime v obliki žaljive vrednostne ocene, pri čemer mora biti žalitev objektivno podana, ni pa treba, da bi se oškodovanec dejansko počutil razžaljenega.
Glede pomena besede „bumbar“ sodišče prve stopnje v sodbi res ni analiziralo pomena besede, a je to pripisati dejstvu, da gre za besedo, katere pomen je v slovenskem jeziku vsesplošno znan. Tudi če v hrvaškem jeziku beseda bumbar označuje čmrlja, pa se v slovenskem jeziku, kot je splošno znano, uporablja kot oznaka za neumnega, omejenega človeka. Prav tako je iz konteksta izrečene žaljivke in celotnega dogodka jasno razvidno, da v konkretnem primeru beseda „bumbar“ nikakor ni mogla predstavljati izraza za čmrlja.
Ker odvetnik v spis ni vložil pooblastila za zastopanje dolžnice, niti ga ni priložil k pritožbi zoper sklep o ugovoru, je pritožba nepopolna in jo je zato treba zavreči.
Ker pooblastilo za zastopanje dolžnice ni bilo predloženo, bi moralo sodišče sklep vročiti neposredno dolžnici. Ker ga je vročilo odvetniku, sklep dolžnici ni bil pravilno vročen in zato, kljub odločitvi drugostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe, še ni postal pravnomočen.
KZ člen 146, 146/1, 169, 169/1. KZ-1 člen 135. ZKP člen 372, 371/1, 354, 354/1.
grdo ravnanje – razžalitev – kršitev kazenskega zakona - dekriminacija
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker ni presojalo, ali niso v ravnanju obdolženca, ki ga je oškodovanka kot tožilka pravno opredelila kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ, podani znaki kaznivega dejanja razžalitve po 169. členu KZ storjenega z ravnanji (realna iniuria).
Pri podrejenem tožbenem zahtevku ne gre le za tožbo na ugotovitev prenehanja pravice, temveč tudi za izbrisno tožbo po 243.čl. ZZK-1, saj predlagateljica – tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podrejeni tožbeni zahtevek je res postavljen za primer, če bo primarni zavrnjen, uveljavljanje podrejenega zahtevka pa povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe.
ODZ člen 417, 418. ZD člen 32. ZPP člen 180, 180/3, 355, 365, 365/1, 365/1-3. ZTLR člen 20, 20/1, 23, 24. Ustava RS člen 25.
vezanost sodišča na predlagano pravno podlago - pridobitev lastninske pravice – vlaganja – soglasje za vlaganja - dogovor o skupni gradnji – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pritožbena obravnava
Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Tako je dolžno samostojno ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed pravnih norm, ki pridejo v poštev za obravnavani primer.
Kadar lastnik nepremičnine z gradnjo izrecno soglaša in pri njej celo sodeluje, je mogoče govoriti le o skupni gradnji.
ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148.
zaznamba črne gradnje – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev spremembe izmere nepremičnine
Ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
Po 5. odst. 28. čl. ZJSRS je tožena stranka oproščena plačila sodnih stroškov, torej tudi stroškov za tolmača, ki v konkretnem primeru (začasno) bremenijo sredstva sodišča.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – poklicni voznik
1. Glavne obravnave pred izdajo izpodbijanega sklepa, v kateri naj bi se storilec izjavil o obremenilnih dejstvih ZP-1 ne predvideva, pač pa mora sodišče preveriti pravilnost navedb iz obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
2. Tudi sicer za izrek sankcije ni zakonskih ovir. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ne bi bil več dopusten, če bi pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Te pa je storilec dosegel s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 z dne 26. marca 2009, ki je postala pravnomočna dne 10. aprila 2009.
ZOR člen 380, 380/3, 949, OZ člen 357, 357/3, 963.
zastaranje
Za začetek teka zastaranja v primeru, ko zavarovalnica zavarovancu – banki izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo do višine izplačanega zneska po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu, ki je s tem, da ni povrnil kredita povzročil nastop zavarovalnega razmerja. Za take primer zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki (ZOR čl. 380, 380/III in 939, ki se glede na nastanek spornega razmerja uporablja po določbi 1060. člena OZ, enako OZ čl. 963 in 357/III).
Napake, ko je pisanje vloženo pri nepristojnem sodišču, ni mogoče opredeliti kot očitne pomote, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi.
nejasni razlogi – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev postopka – kršitev najemne pogodbe – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – zahtevek iz naslova vlaganj v objekt – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
Iz obrazložitve sodbe ni razvidno ali je šlo v tem primeru za odškodninski zahtevek ali za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
ZJU člen 22, 22/3, 74, 75, 75/1. ZObr člen 88, 88/1, 100.a, 100.a/1.
javni uslužbenec – vojak – sankcija v primeru nezakonitosti – razveljavitev odločbe delodajalca – pristojnost za odločanje
Za odločanje o sankcijah v primeru nezakonitosti (konkretno o razveljavitvi odločbe tožene stranke, ki jo je izdal nepristojni organ) je za delavce na obrambnem področju pristojna oseba, ki je pristojna za odločanje o ugovoru zoper odločitev o posamični pravici iz delovnega razmerja (minister oziroma od njega pooblaščena oseba) in ne Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samostojno pravno varstvo ni predvideno, ampak se presoja v individualnem delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedeno, da obstaja podlaga za odpoved iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj iz odpovedi in iz celotnega postopka pred komisijo izhaja, da je tožena stranka podala odpoved, ker tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela po odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije.
odškodnina – poškodba pri delu – kolektivno nezgodno zavarovanje – valorizacija
Pri odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel na delu, je treba upoštevati izplačila, ki jih je iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja prejel s strani zavarovalnice, in sicer revalorizirana na dan sojenja, saj je bila zavarovalna premija poravnana iz sredstev delodajalca.
odškodnina – nesreča pri delu – nepremoženjska škoda – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožnik je bil ob poškodbi star 47 let, bil je fizični delavec, ki je tudi v prostem času pomagal po kmetijah zaradi dodatnega zaslužka. Njegove življenjske aktivnosti so se po poškodbi precej spremenile, saj sedaj kot invalid III. kategorije lahko opravlja le lažja pomožna dela, izguba njegovih splošnih življenjskih aktivnosti znaša 30 %, izboljšanja stanja pa ni pričakovati. Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znaša 26.276,08 EUR.