ZUPJS člen 42, 42/2, 42a, 42b, 44.. ZSVarPre člen 36, 36/6.
subvencija neprofitne najemnine
Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, kdaj je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico do subvencije najemnine. S tem v zvezi je tako potrebno razčistiti, kdaj se je tožnica preselila na nov naslov.
ZSVarPre člen 6, 27, 27/1.. ZUPJS člen 5, 9, 17, 17/1, 51.. ZPP člen 224, 224/4.
denarna socialna pomoč - nepremično premoženje - izključitveni razlog
Evidenca GURS ima naravo javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, še zlasti glede vrednosti teh nepremičnin, pa tožnica ni dokazala oziroma svojih trditev, da so nepremičnine brez vrednosti, z ničemer ni dokazala oziroma svojih trditev sploh ni dokazovala in ni tekom postopka predložila nobenih dokazov. V pritožbi okoliščino, da so nepremičnine brez kakršnekoli tržne vrednosti zgolj navaja in jasno navede, da pismenih dokumentov o nameravani prodaji nima. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost tožničinega nepremičnega premoženja presega 18.852,00 EUR, je zato pravilen in pravilen tudi zaključek, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
ZŠtip-1 člen 18, 18/1.. ZUP člen 7, 9.. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - dodatek za bivanje
Iz dejanskih ugotovitev sodišča, ki jih pritožba niti ne prereka, sicer res izhaja, da tožnik 1. 10. 2018 ni imel vpisanega začasnega bivališča v upravni enoti kraja študija, temveč šele 1. 11. 2018. Torej v času, ko je bila zadeva še v prvostopenjskem upravnem odločanju pri CSD. V takšnih okoliščinah bi organ prve stopnje lahko priznal pravico do dodatka, v kolikor bi razpolagal z dokazilom o prijavi začasnega bivališča, vsekakor pa bi dodatek moral priznati organ druge stopnje, ki k podatkom iz javnih evidenc pristopa po uradni dolžnosti in je o pritožbi odločal šele 31. 7. 2019.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZDSS-1 člen 28, 66.. ZZVZZ člen 23.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Čeprav znanstveno res ni potrjeno učinkovanje prehranskega dopolnila, je v obravnavanem primeru odločilno, da tožnik od februarja 2018 do 10. 9. 2019 več ni bil hospitaliziran, da so proti epileptična zdravila postopoma ukinjana in da se je izboljšal interes za okolico ter samostojno hojo. V terapevtski indikaciji je bistvena prav izpoved izvedene priče - specialista pediatra in nevrologa, da od prejemanja prehranskega dopolnila tožnik ni bil hospitaliziran in da so bila tudi proti epileptična zdravila postopoma ukinjena. Navedena dejstva, ki niso le plod opažanj tožnikovih staršev, temveč tudi lečečega specialista, so dovoljšnji pokazatelj pozitivnih učinkov prehranskega dopolnila v tožnikovem primeru. Sodišče prve stopnje je posledično izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov za to prehransko dopolnilo.
Zatrjevanje tožeče stranke, da zaradi tega, ker tožeča stranka svoje obveznosti o zaključku študija ni izpolnila do točno določenega roka 30. 9. 2017 zanjo nima nobenega pomena več, je po oceni sodišča nesorazmerna sankcija, ki nastopi zaradi neizpolnitve obveznosti, kar pomeni tudi strožjo presojo in bi moral biti ta čas izpolnitve dogovorjen kot bistven element obveznosti. Sodišču je v razlogovanju celotne obrazložitve razvidno, da ni toliko bistvena določitev roka, v katerem bi tožena stranka morala vrniti štipendije, temveč dejstvo, da ni bil izpolnjen namen, zaradi katerega je bila štipendija tudi priznana zaradi česar je neustrezno takšno tolmačenje zakona, kot ga prikaže tožena stranka. Takšno tolmačenje je glede na socialno funkcijo pravice do državne štipendije nedopustno in je pravilna odločitev sodišča, da tožeča stranka ni dolžna vrniti prejetih spornih zneskov iz naslova štipendije. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo oziroma obrazložitvijo prvostopnega sodišča, da bi morala tožena stranka skladno z 213. členom ZUP izkoristiti to možnost in v samem izreku odločbe določiti sam rok, da bi bil izrecno znan tudi tožeči stranki, kot tudi sama tožena stranka pravi gre za splošno znano dejstvo, vendar pri tako hudi sankciji bi morala biti tožena stranka v skladu z načelom elementarne pravičnosti na to posebej opozorjena.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine iz vsakokratnega konkretnega primera.
Zato je bistven odgovor na vprašanje, ali se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti in ali uveljavlja izredne stroške, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas (več kot dva meseca) ogroženo. Tak razlog mora prosilec navesti in dokazati.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 23.. ZUP člen 10, 169, 171.. ZŠtip-1 člen 3, 9, 15.. ZUKD-2 člen 2, 3, 7.
državna štipendija - katastrski dohodek - mirovanje pravic
Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih
ZŠtip člen 49, 50.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 97, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - izključitveni razlog - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ZŠtip-1 ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil ali ne.
V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je v bistvu šlo za pravno praznino. Pritožbeno sodišče je takšno stališče že zavzelo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile, t.j. sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Takšna razlaga in uporaba je nenazadnje v skladu s splošno določbo 3. člena ZŠtip-1, ki definira višjo silo kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Nemožnost zagovora magistrske naloge pred določenim dnem kljub pravočasno oddani dispoziciji iz razlogov na strani izobraževalne institucije zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037647
ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185. ZUPJS člen 6, 6-5. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZPP člen 1, 458, 458/1. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16, 16/1, 16/2. OZ člen 427, 432, 434, 434/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
Izhodišče odločanja v postopku pred CSD (o zahtevah za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva) je, da je storitev institucionalnega varstva primarno dolžan plačati upravičenec (uporabnik te storitve). Če ta plačila ne zmore in ima pravico do oprostitve plačila, je razliko med oskrbnino in upravičenčevimi dohodki dolžan plačati zavezanec (če je teh več, so dolžniki vsi). Zavezanci za plačilo so lahko otroci kot preživninski zavezanci, pa tudi tretje osebe, ki jih k plačilu zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ne glede, ali je letnik uspešno zaključil ali ne. V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je šlo za pravno praznino, kot je pritožbeno sodišče že ugotavljalo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna10. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je že v splošni določbi v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Službena odsotnost mentorja v času pred iztekom študijskega razmerja ob pravočasno oddani magistrski nalogi za zagovor zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - materialni prekluzivni rok
Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih, ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.
ZZZDR člen 12, 44, 50, 81, 81/1, 81a, 81a/3, 82a. DZ člen 290, 290/1. ZSVarPre člen 6, 6/2. ZUPJS člen 4, 12, 12/4.
določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - rok za vložitev tožbe - razpad zunajzakonske skupnosti - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - zdravstvene težave - težje zaposljiva oseba - presoja nevzdržnosti zakonske zveze - alkoholizem - zmožnosti preživljalca - denarna socialna pomoč
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg.
Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti.
Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
ZŠtip člen 50.. ZŠtip-1 člen 2, 3, 23, 96, 96/1, 97, 99, 99/1.
državna štipendija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno za relevantno razmerje uporabiti ZŠtip-1, skladno s 23. členom prehodnih in končnih določb ZŠtip-1B. V predmetni zadevi je potrebno ločiti iztek štipendijskega razmerja, ki ga ureja prvi odstavek 96. člena ZŠtip-1 in prenehanje štipendijskega razmerja, kar pa določa 97. člen ZŠtip-1. V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo, skladno s prvim odstavkom 99. člena ZŠtip-1. Med razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja je med drugim navedeno, da štipendist ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanega študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona. Opozoriti je na v 2. členu ZŠtip-1 opredeljen namen državne štipendije in v 3. členu opredeljen pojem višje sile, ki pomeni vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij, štipendista ali prejemnika sredstev, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.
državna štipendija - dohodek iz delovnega razmerja
Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037512
ZPP člen 13. ZSV člen 16, 16/1, 49a, 86, 99, 99/1, 99/1-3, 99/3, 100, 100/1, 100/4. ZUPJS člen 30a, 30a/11, 37, 37/3, 37/5. ZUP člen 42, 42/1, 50, 279, 279/1, 279/1-3.
gospodarski spor majhne vrednosti - doplačilo storitev institucionalnega varstva - financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine - stroški storitev v zavodih za odrasle - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - upravna odločba - ničnost upravne odločbe - stranka v upravnem postopku
Načeloma velja, da je pravdno sodišče na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Klub temu pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave potrebno razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primeru, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, izredno hude in očitne, je možen odstop od pravila vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno oziroma dokončno upravno odločbo.
Katere osebe in kateri dohodek se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določa ZUPJS. Ta v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS. Glede vštevanja preživnine otrok pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se tako lahko zagotavljajo le skupaj. Takšnemu stališču je sledilo tudi že pritožbeno sodišče.
DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035956
DZ člen 189, 190. URS člen 2.
spor iz razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - višina preživnine - korist otoka - socialni prejemek - otroški dodatek - načelo socialne države - zmožnost plačevanja preživnine - preživninske potrebe otroka - neplačevanje preživnine
Pri ugotavljanju preživninskih potreb se ne upošteva socialnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija, subvencije...).
Preživnina v višini 120 EUR oziroma 90 EUR na otroka upoštevaje njuno starost (18 let oziroma malo manj kot 9 let ob izdaji izpodbijanega sklepa) ter glede na njune ugotovljene potrebe ni določena previsoko, ampak je na spodnji meji določenih preživnin otrok primerljive starosti, pri čemer je specifika konkretnega primera ta, da se oba otroka intenzivno ukvarjata s športom.
Potrebe otrok istih staršev so različne (vendar primerljive), prav tako zmožnosti staršev (zavezancev), zato ni mogoče poenostavljeno določiti enakih zneskov preživnine za vsakega od otrok.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - izključitveni razlog
Že sodišče prve stopnje pri materialno pravni presoji zadeve pravilno izhaja 3. odstavka 3. člena ZUTD, ki določa, da je cilj zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z denarnimi nadomestili po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pravico do denarnega nadomestila je mogoče priznati v primeru brezposelnosti iz 1. alineje 58. člena pod pogoji iz 3. odstavka 3. člena ter ob izpolnitvi predpisanega minimalnega obdobja zavarovanja iz 59. člena ZUTD.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev pa zavarovana oseba pravice do nadomestila za brezposelnost ne more pridobiti, če je podan odklonitveni razlog iz 63. člena ZUTD. Razlogi so določeni taksativno in med njih ni uvrščena prodaja enoosebne gospodarske družbe. Določbe 63. člena ZUTD zato ni mogoče pravilno razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Da bi torej že sama prodaja enoosebne gospodarske družbe v 100 % lasti hkrati pomenila prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nalog direktorice po lastni volji oz. krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREBIVALIŠČE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037825
ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5. ZOR člen 189, 189/2, 200. OZ člen 179, 182. ZSV člen 21, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41. ZPŠOIRSP člen 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - sodna praksa - višina odškodnine - možnost zaposlitve - pripravljenost za delo - izgubljeni zaslužek - cene ob izdaji sodne odločbe - denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči - trditveno in dokazno breme - omejitev gibanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - stiki z otrokom - plačevanje preživnine - nepostavitev izvedenca - delni uspeh strank - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Za pravni sklep o obstoju vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter nezaposlenostjo tožnika v določenem obdobju izbrisa zadostuje, da je bil tožnik pred izbrisom pretežni del časa zaposlen in da se je zaposlil še v obdobju izbrisa, kar nedvomno kaže na njegovo pripravljenost delati.
Ker se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, s čimer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, je treba pri odmeri odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka upoštevati višino povprečne mesečne neto plače na dan sojenja.