denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja - samska oseba - postopek za razvezo zakonske zveze
Pri ugotavljanju materialnega položaja družine se zakonec izjemoma ne šteje kot družinski član v primeru, da zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. V sporni zadevi je tožnik sicer dokazoval, da v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, vendar pa tudi, če bi bil izpolnjen omenjeni pogoj, ni izpolnjen naslednji z zakonom določeni pogoj, to pa je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Postopek za razvezo je bil že začet, vendar pa je tožnik umaknil tožbo za razvezo zakonske zveze, zato je bil postopek za razvezo zakonske zveze s sklepom sodišča končan, še preden je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ker v času odločanja tožene stranke ni bil začet postopek za razvezo zakonske zveze, ni izpolnjen pogoj, da se tožnikova žena ne bi upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke zavrnilo.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060179
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 24, 24/2, 27.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – izrek sklepa – zavrnitev predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – solastnina stanovanjske hiše – premoženje, ki se ne upošteva – oprostitev plačila sodne takse
Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti.
ZŠtip-1 člen 16. ZUPJS člen 12. ZUPJS-C člen 12, 12-24, 35, 35/1.
državna štipendija - materialni položaj - upoštevanje dohodka - sprememba zakona
V konkretnem primeru je bil izpodbijani zavrnilni prvostopenjski upravni akt o tožničini vlogi za dodelitev državne štipendije za sina izdan pred datumom, od katerega je uporabljiv novelirani 12. člen ZUPJS-C. Ob izdaji prvostopenjskega upravnega akta tako še ni bilo zakonskih pogojev za uporabo spremenjenega 12. člena ZUPJS-C in s tem za upoštevanje dohodka, to je dobitka iz naslova klasičnih iger na srečo, v dohodek tožničine družine. Ker je bilo premoženjsko stanje tožničine družine ugotavljano tudi ob uporabi materialne določbe 12. člena ZUPJS-C, ki v času izdaje prvostopenjske zavrnilne odločbe še ni bila uporabljiva, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijani upravni odločbi in zadevo vrnilo v ponovni predsodni upravni postopek.
ZSVarPre člen 5, 12, 12/1, 15, 15/2, 24, 24/1, 24/1-2, 25, 31, 31. Odlok o denarni socialni pomoči Mestne občine Ljubljana člen 2, 3, 3-6, 7, 7/2. URS člen 14, 14/2. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 7, 7/2, 7/3. ZUPJS člen 12.
pomoč ob rojstvu otroka - kapitalski delež - premoženje - zmotna uporaba materialnega prava - lastni dohodki
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da se v premoženje tožnice oziroma njene družine upošteva tudi njen lastniški delež v družbi, katere edina družbenica je tožnica, v višini ustanovitvenega kapitala družbe. L
astniški deleži kapitalskih družb se namreč v premoženje upoštevajo le, kadar ne predstavljajo dohodka, ki se upošteva med lastne dohodke. Zato je v obravnavanem primeru treba najprej ugotoviti, ali ima tožnica iz naslova kapitalskega deleža oziroma lastništva družbe kakšne dohodke, ki predstavljajo lastne dohodke po ZSVarPre, oziroma ali ima tožnica in njena družina lastne dohodke po ZSvarPre. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Tožnik je v času, ko se je njegova kariera šele začenjala, najel stanovanjsko posojilo, da bi si rešil stanovanjski problem, nato pa v času redne zaposlitve najel posojilo, da bi materi vrnil plačane obroke stanovanjskega posojila, ki jih je ta plačevala zanj. Ne gre za takšno življenjsko raven, ki je očitno različna od tiste, ki bi jo omogočal izkazani dohodek. Le v teh primerih ZSVarPre v 13. členu določa povečanje za fiktivno ugotovljen dohodek v višini posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni višini plačuje, oziroma je plačala za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla. Toženec je zato mesečne zneske obroke kredita, ki ga tožnik odplačuje, napačno štel za posredno ugotovljen dohodek in ga upošteval pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 182, 182/3. ZUPJS člen 1, 2, 24, 64, 64-5. ZVrt-D člen 32, 32/4. ZUJF člen 78.
plačilo vrtca - znižanje plačila - sprememba zakona - učinkovanje
Z 78. členom ZUJF je bil 4. odstavek 32. člena ZVrt-D spremenjen tako, da se plačilo staršev za vrtec določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Določil je, da starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % obveznosti, določene v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna. Ker je ZUJF pričel veljati 31. 5. 2012, je tega dne pričel veljati tudi spremenjeni 4. odstavek 32. člena ZVrt-D. Pomeni, da dejansko ni bilo razlogov za postopanje po 67. členu ZUP-a v zvezi z zahtevo vlagateljice, vloženo 27. 12. 2011, za oprostitev plačila vrtca za drugega otroka zgolj zato, ker ni bila izpolnjena IV. točka vloge (o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc). O tožničini vlogi je bilo v obravnavanem predsodnem postopku potrebno odločati po vsebini. Pooblaščeni organ je bil že v predsodnem upravnem postopku med drugim dolžan zavzeti materialnopravno stališče do veljavnega 4. odstavka 32. člena ZVrt-D vse do vključno 30. 5. 2012 ter pomena pričetka uporabe ZUPJS s 1. 1. 2012. Torej do razmerja med seboj neusklajenih zakonov, ki se po pravni teoriji razrešuje z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijana upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 96. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 2, 2/2-c.
dodatek za nego otroka - zmotna uporaba materialnega prava - pričetek izplačevanja - otrok s težko motnjo v duševnem razvoju
Mentalni razvoj tožničine hčere je takšen, da v kronološki starosti treh let in 8 mesecev ustreza starosti 15 mesecev. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, kakor je to določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka. Zmotno pa je sodišče prve stopnje tožnici priznalo dodatek od oktobra 2014 dalje. Ker je bila vloga za dodatek za nego in varstvo otroka pri Centru za socialno delo vložena dne 1. 10. 2014, gre tožnici dodatek za nego in varstvo otroka v skladu s 96. členom ZSDP-1 od 1. novembra 2014 dalje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo glede datuma izplačevanja dodatka za nego otroka.
ZSVarPre člen 19, 25, 28-8, 28, 28/2, 28/2-8. ZZZDR člen 124.
varstveni dodatek - dogovor o preživljanju - poziv za sklenitev dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s 124. členom ZZZDR so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za situacijo, da obe hčerki ne bi pomagali tožnici. V tem primeru se preživninska obveznost otrok do svojih staršev dejansko izvršuje, zato ni potrebno, da bi prvostopenjski organ v upravnem postopku tožničine otroke še dodatno pozival k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Prvostopenjski organ bi moral v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti ter ovrednotiti pomoč tožničinih hčerk ter ugotoviti, kakšen je tožničin lastni dohodek ter nato odločiti, ali je tožnica upravičena do varstvenega dodatka in v kakšni višini. Tega pa prvostopenjski organ v predsodnem postopku ni ugotavljal. Ker v sporni zadevi tožnici ni mogoče očitati krivdnega ravnanja v smislu 8. točke 28. člena ZSVarPre, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - krivdni razlogi - pogodba o preužitku
Sklenitev pogodbe o preužitku, s katero je tožnik stanovanje prenesel na hčerko in si izgovoril oskrbo, ki mu jo je dolžna zagotavljati prevzemnica, ne pomeni, da je podan krivdni razlog po 11. točki 28. člena ZSVarPre za neupravičenost do denarne socialne pomoči, to je izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Tožnik namreč s tem ni izgubil sredstev za preživljanje.
ZUPJS člen 44. ZSVarPre člen 45, 46, 48, 66, 68, 68/4. ZDIU-12 člen 4, 4/12.
denarna socialna pomoč - prevedba po ZSVarPre - vračilo - dopolnilna odločba
Odločba o prevedbi pravice do denarne socialne pomoči, do katere upravičenec ni več upravičen, oziroma je upravičen v nižjem znesku, izdana na temelju 66. člena ZSVarPre, ima lahko le učinek za naprej, to je od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji. Toženec je tožniku najprej razveljavil pravnomočno odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči v višjem znesku za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, in mu od tega dne dalje priznal denarno socialno pomoč v nižjem znesku. Naknadno pa je izdal dopolnilno odločbo, da je tožnik razliko med prej priznano denarno socialno pomočjo v višjem znesku in prevedeno denarno socialno pomočjo nižjem znesku dolžan vrniti. Dopolnilna odločba se sme po 220. členu ZUP izdati le v primeru, ko z odločbo ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Ker je bilo že z odločbo o prevedbi odločeno tako o razveljavitvi pravnomočne odločbe, kot o pravici do denarne socialne pomoči pod pogoji iz ZSVarPre, je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila po določbi 66. člena ZSVarPre predmet postopka. Določba 66. člena ZSVarPre ne daje podlage za odločitev o vračilu v primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči po ZSV do te pomoči po ZSVarPre ni upravičen ali je upravičen v nižjem znesku. Do vračila namreč ob pravilni uporabi in razlagi 66. člena ZSVarPre niti ne more priti. Izdaja izpodbijane dopolnilne odločbe je bila zato že iz tega razloga nezakonita.
Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Tožnica je za dodelitev izredne denarne socialne pomoči navedla stroške, ki ne predstavljajo izrednih stroškov, niti takšnih stroškov, ki bi nastali zaradi nesreče ali višje sile. Z mesečnim dohodkom 541,92 EUR ni prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Poleg tega tudi ni izkazala izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. Tožbeni zahtevek na priznanje izredne denarne socialne pomoči je zato neutemeljen.
Po tem, ko ji je bila z odločbo z dne 21. 6. 2012 priznana oziroma po 68. členu ZSVarPre prevedena pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. do 31. 7. 2012 ter izrečena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, se je tožnica tej pravici odpovedala. Posledično je toženec to odločbo z izpodbijano odločbo odpravil, odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o varstvenem dodatku razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka ter da je neupravičeno prejeta sredstva za čas od 1. 1. do 31. 7. 2012 dolžna vrniti. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Izpodbijana odločba je zato v delu, ki odločbo razveljavlja za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nezakonita.
ZSVarPre člen 36, 36/7. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-8.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
Ustavno sodišče RS je ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči. Zato je zmotno pritožničino stališče o protiustavnosti določb ZSVarPre, ki urejajo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije.
državna štipendija - prenehanje - vrnitev prejetih zneskov
Tožniku je bila priznana državna štipendija za izobraževanje na izobraževalnem zavodu do zaključka izobraževalnega programa. Tožnik je spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, poleg tega po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja tudi ni predložil ustreznih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da tožniku preneha pravica do državne štipendije in je tožnik dolžan v skladu s 50. členom ZŠtip štipendijo vrniti. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZSVarPre člen 2, 6, 27, 27/1, 28, 28/2, 28/2-11, 49. ZDIU-12 člen 4, 4/5.
varstveni dodatek - izključitveni razlog
Izključitveni razlog za pridobitev socialnovarstvenega prejemka je podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje, oziroma se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč. Tožnik si z neodplačnim prenosom svojega lastniškega deleža, to je ene četrtine stanovanja, v katerem živi, ni ustvaril takšnega položaja, da si zaradi tega ni mogel zagotoviti sredstev za preživljanje, zato ni podan izključitveni razlog za priznanje pravice do varstvenega dodatka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude prvega naroka za glavno obravnavo, ker ni šlo za nepričakovano zadržanost. V 116. členu ZPP je določeno, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče stranki na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za nepričakovano zadržanost, pravilno pa je kot neupravičen razlog oziroma vzrok štelo tudi dejstvo, da tožnica in zakonita zastopnica nista bili seznanjeni, da predlogu za preložitev obravnave ni bilo ugodeno, je utemeljeno zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi predhodno razpisalo narok. Ker pa je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče sodbo z dne 6. 5. 2015 že iz drugih razlogov razveljavilo, je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.
Po 34. členu ZUPJS-C se, ne glede na 15. člen ZUPJS, pri upravičencih do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli periodične dohodke iz naslova plače, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila ali drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek ali nadomestila za invalidnost. Pri tem so tekoči dohodki periodični dohodki, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je v mesecu vložitve vloge začela prejemati, preračunani na letno raven, in prejemki iz 15. člena ZUPJS, ki se upoštevajo v višini, kakršna velja, oziroma bo veljala z začetkom priznanja pravice. Starševsko nadomestilo, ki ga je tožnica začela prejemati v letu 2014, je periodični dohodek iz 1. odstavka 34. člena ZUPJS-C, ki se šteje kot tekoči dohodek, ki ga v preteklem letu ni imela. Od kdaj dalje ga prejema, ni bilo ugotovljeno. Prav tako ni bilo ugotovljeno, ali ima še druge tekoče dohodke in v kakšni višini. Navajala je, da ima v letu 2014 tudi dohodke iz avtorskih pogodb. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 člen 67. ZPP člen 286, 286a, 286a/4, 286a/5.
priznanje štipendije - Zoisova štipendija - razlogi o odločilnih dejstvih - možnost izjave
Tožnica v vabilu za glavno obravnavo, razpisano za dne 6. 5. 2015, niti s posebno vlogo ni bila pozvana, da se izjasni o tem, kdo je v tem sporu tožena stranka v smislu napotkov v razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča. Stranka, ki pred prvim narokom za glavno obravnavo ni prejela drugega kot vabilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko na tem naroku navede dejstva in ponudi dokaze, je utemeljeno, zlasti glede na napotke pritožbenega sodišča, pričakovala, da ji bo dana možnost do izjave o tem, kdo je tožena stranka. To možnost je tožnica izkoristila sama, ko je 5. 5. 2015 posredovala svojo izjavo. Ta vloga je v sodno pisarno prispela po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, tako da sodišče na naroku dne 6. 5. 2015 s to vlogo še ni bilo seznanjeno. Glede na to, da je tožnica vlogo z dne 5. 5. 2015 oddala priporočeno na pošto dne 5. 5. 2015, kar je dan pred obravnavo in da na sami obravnavi sodišče ni razpolagalo s to vlogo, bi ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, in ker je glavno obravnavo že zaključilo, moralo glavno obravnavo ponovno odpreti in se do navedb v vlogi z dne 5. 5. 2015 opredeliti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6, 19, 34, 51. ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 9. ZUP člen 164.
Upravičenka je imela na dan 31. 1. 2012 na bančnem računu 22.098,56 EUR, maja 2012 pa je z računa dvignila znesek 18.000,00 EUR in dne 14. 9. 2012 znesek 3.700,00 EUR. Zgolj zato, ker v času odločanja v predsodnem postopku na bančnem računu ni bilo več nobenega denarja, ni mogoče zaključiti, da vlagateljica na dan vložitve vloge 14. 9. 2012 ni imela nobenega premoženja v smislu 6. točke 1. odstavka 17. člena ZUPJS. Zaradi pomanjkljivega predsodnega upravnega postopka in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje odločbi tožene stranke kot preuranjeni utemeljeno odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zakoniti zastopnik - nedovoljen predlog
V konkretni zadevi je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila zakonita zastopnica mladoletne tožnice, in sicer v svojem imenu. Zakoniti zastopnik zastopa stranko, ki nima pravdne sposobnosti (1. odstavek 78. člena ZPP). Skladno z 79. členom ZPP lahko opravlja zakoniti zastopnik v imenu stranke vsa pravdna dejanja, ne pa v svojem imenu, kot je to storila zakonita zastopnica tožnice. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen s strani neupravičene osebe, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot nedovoljenega.