ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16. URS člen 54.
odobritev dednega dogovora - dedni delež - pravni interes za revizijo
Ne da bi se spuščalo v presojo pravilnosti odločitve in razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, Vrhovno sodišče meni, da je pravni interes za revizijo, ki sta ga revidentki sicer imeli ob njeni vložitvi, prenehal.
Preiskovalna sodnica je zoper osumljenca odredila pripor, saj je utemeljeno zaključila, da milejši ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi zaradi osebnih lastnosti osumljenca ne bi zagotovil varnosti oškodovank. Tak ukrep namreč terja sodelovanje osumljenca, njegovo voljo in odločitev, da ne bo nasilen. Osumljenca pa od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj niso odvrnili niti izdani plačilni nalogi zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru niti izrečene prepovedi približevanja oškodovankama.
ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55-6. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 352. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje v centru za tujce - omejitev gibanja - begosumnost - začasna odredba - interes za pritožbo zoper odločitev o začasni odredbi
Razlogi, zakaj je tožena stranka odredila ukrep pridržanja v centru za tujce, ne pa katerega izmed milejših ukrepov, izhajajo iz njene odločbe, v kateri so navedene okoliščine, ki izkazujejo tožnikovo begosumnost, te okoliščine pa so hkrati tudi kriterij za odreditev oblike izvedbe pridržanja ter za oceno sorazmernosti (potrebnosti) odreditve ukrepa.
ZPP člen 286, 286a, 370, 370/1-2. SZ člen 56, 57. SZ-1 člen 109, 110. OZ člen 346. ZOR člen 371.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - pravica uporabe stanovanja - izselitev najemnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno breme - prekluzija - pravočasnost trditev o zastaranju terjatve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je kršilo določbo 286. člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost
in pravilnost izpodbijane sodbe. Ne drži namreč ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnica pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala dejanske podlage ugovora zastaranja.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakon
Zagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v katastrski občini P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
Ob pravilnem izhodišču, da so stranke tiste, ki morajo priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka, dokazni postopek pa je namenjen temu, da se ugotovi obstoj ali neobstoj že zatrjevanih dejstev, revizija zanemarja konkretne okoliščine primera in potek tega pravdnega postopka. Z dopustitvijo dokaza z listinami, ki jih je v spis vložil cedent, razpravno načelo in pravila dokazovanja v tem pravdnem postopku niso bila kršena.
URS člen 39, 40, 74. ZPP člen 208, 285, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1.
pravica do objave popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev objave na katero se popravek nanaša - navedba datuma objave - sklepčnost tožbe
Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da določb 27. in 28. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija
Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - zatečeni begunec - zmotna uporaba materialnega prava
Za „zatečenega“ begunca gre takrat, ko utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po tem, ko je prosilec zapustil izvorno državo, bodisi na pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za „zatečenega begunca“ zgolj razlogi, zaradi katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev obvestila in datuma v tožbenem zahtevku - sklepčnost tožbe - razlaga zakona
Določb ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ne navede imena prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave. Pravica do
popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave, omejuje svobodo izražanja (39. člen Ustave) pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko so ime prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu objave.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pritožba - dopolnitev pritožbe - rok - razlogi za vložitev revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.
Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
V predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine je upnik naštel 18 dolžnikovih nepremičnin in jih opredelil z ID znakom, ki se pri prvih dveh navedenih parcelah začne z 2649-..., ID znak ostalih šestnajstih pa z 2619-... Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno napako, ki na tek izvršilnega postopka pred krajevno pristojnim sodiščem ne sme vplivati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - pravica do sojenja v razumnem roku - reševanje sodnih zaostankov
Že na zakonodajni ravni je bilo opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi toženki bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njenega prebivališča, ni utemeljen.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - Makedonija - izročitev na podlagi tiralice
Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito na podlagi določb ZMZ in ne presoja odločitve o izročitvi tujca tretji državi na podlagi določb ZKP. Gre za dva povsem ločena postopka dveh različnih upravnih organov, ki odločata na različnih pravnih podlagah v različnih postopkih. O tem, ali bo tožnik na podlagi mednarodne tiralice dejansko izročen ZDA in o njegovih razlogih, da do tega ne bi prišlo, bo odločal minister za pravosodje v postopku za izročitev obdolženca po tretjem odstavku 530. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Zaposlitev toženke na vložišču majhnega (pristojnega) sodišča bi lahko pri javnosti povzročila dvom v korektnost in nepristranskost tega sodišča.
Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - manjše sodišče - izločitev vseh sodnikov sodišča
Glede na to, da po skorajda letu in pol od vložitve predloga še ni pravnomočno odločeno niti o začasni odredbi in da je o njej potrebno odločiti prednostno in v čim krajšem času, delegacije pristojnosti ne narekuje le razlog smotrnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku, na katerega se sklicuje predlagateljica, pač pa tudi določba 66. člena istega zakona, po kateri Vrhovno sodišče odloči, naj v primerih, ko zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, odloči, naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.