določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - vabilo na zagovor - vročitev
Sodišče je dokazno oceno sprejelo tudi ob upoštevanju izpovedbe poštarja: podpis na povratnici ni tožnikov, poštar pa se ni na ustrezen način prepričal, da pošto vroča pravemu naslovniku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – začasna nezmožnost za delo - skrajšan delovni čas - delo s krajšim delovnim časom
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica zmožna za delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Takšna opredelitev njene zmožnosti za delo ni nujno pomenila njene zmožnosti oziroma nezmožnosti za polovični delovni čas, temveč je bila njena delovna obveznost, upoštevaje navedeno omejitev, odvisna tudi od tedenske razporeditve delovnega časa pri toženi stranki.
ZPP člen 2/1, 212, 215, 252. OZ člen 371. ZOR člen 394.
plača - plača in drugi prejemki - denarni nominalizem - odstop od načela denarnega nominalizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec
Sodišče prve stopnje se je z navedbami tožnika glede formulacije vprašanj in pripombami na izvedensko mnenje seznanilo in jih v določeni meri tudi upoštevalo. Po prvem odstavku 252. člena ZPP sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Sodišče ima torej možnost presoje, ali je stranka podala takšna vprašanja oziroma pripombe, ki so bistvena za odločitev oziroma zaradi katerih bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila, ni pa dolžno nekritično slediti predlogom strank.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik dogovora o uporabi valutne klavzule ni dokazal, o obstoju takšnega dogovora pa tudi ni mogoče sklepati zgolj na podlagi plačila tožene stranke v letu 2003. Tudi sodišče druge stopnje je plačilo tožene stranke v letu 2003 štelo za nebistveno, upoštevaje razloge iz odločbe Pdp 804/2010 z dne 22. 11. 2010. Tožnik v potrditev svojih navedb, razen sklicevanja na plačilo tožene stranke v letu 2003, ni ponudil ničesar (212. člen ZPP) in je zato sodišče na podlagi pravila o dokaznem bremenu pravilno presodilo, da tak dogovor ni bil sklenjen (215. člen ZPP).
Tožnikova terjatev predstavlja čisto denarno terjatev in je izvirno nastala v denarni obliki. Tožnikovo prikrajšanje namreč ni bilo v tem, ker ni opravljal dela, pač pa v tem, ker je bil ob dohodek. Zato mu mora tožena stranka plačati le tisto število denarnih enot, za katero je bil prikrajšan. Čistih denarnih obveznosti torej ni mogoče valorizirati. Zato zavzemanje tožnika, da bi bilo potrebno glavnico valorizirati in ugotoviti njeno realno vrednost, nasprotuje načelu denarnega nominalizma in ni utemeljeno. V obravnavanem primeru ni razlogov odstop od tega načela in njegova uporaba ne nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in tudi ne načelu vestnosti in poštenja.
ZGD-1 člen 32, 515. ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/6, 374, 377.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - zakoniti zastopnik - pooblastilo za vložitev revizije - skupno zastopanje
Pooblastilo za vložitev revizije v tem sporu je dne 1. 6. 2014 odvetniku podpisala le F. U. Ob določenem skupnem zastopanju je pooblastilo odvetniku, podpisano le s strani enega zastopnika, neveljavno in ne zavezuje tožene stranke. Zato sodišče ugotavlja, da odvetnik tožene stranke ni bil zakonito pooblaščen za vložitev revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo – nedovoljen dokaz - video nadzor delodajalca - varstvo zasebnosti – varstvo osebnih podatkov
Plačilna lista ne dokazuje, da je bil tožniku dopust odobren, ampak zgolj, kaj je bilo tožniku izplačano.
O posegu v zasebnost oziroma v osebnostno sfero ni mogoče govoriti, če oseba sploh ni objekt nadzora (in tožnik ni bil). Video nadzor je bil v obravnavanem primeru namenjen kontroli javnega prometa in je bil kot tak zakonito sredstvo za ugotavljanje, kateri avtobusi so bili udeleženi v prometu na Avtobusni postaji M. določenega dne (redni in izredni postajni dogodki).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 156, 156/2. ZUP člen 238, 238/3.
starostna pokojnina – delna pokojnina – delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Ker je bila revident ob dokončnosti odločbe z dne 1. 6. 2011 zavarovan v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, mu delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - nesreča pri delu - odgovornost države - sodišče kot delodajalec
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da oškodovanka v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja odškodninsko odgovornost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil njen delodajalec v času škodnega dogodka.
Dejstvo, da sta sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu za obdolženega P. enako kot za njegove soobdolžene obrazložili, da na njihovo nevarnost kaže kontinuiteta njihovega delovanja, ne pomeni, da ponovitvena nevarnost za obdolženega P. ni konkretizirana in individualizirana, ampak pomeni zgolj to, da je pri vseh obdolžencih podana enaka okoliščina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dvakratna prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki ni več v lasti prodajalca - izpolnitev pogodbe o prodaji nepremičnine - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Pogodba bi namreč veljavno nastala in bi prodajalca zavezovala, tudi če sam že v trenutku prodaje ne bi bil lastnik nepremičnine (primerjaj 460. člen ZOR oziroma 440. člen Obligacijskega zakonika).
Vprašanje, ali je toženka dejansko nezmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V tem primeru je bilo pisanje vročeno strankinemu tedanjemu pooblaščencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017250
OZ člen 587, 599. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit
Ko oziroma ker je prejšnja zakupna pogodba z zakupnikom, ki je na zemljiščih postavil objekte in trajne nasade, prenehala, je prišlo do situacije iz 38. člena ZKZ. Ob (novem) sklepanju pogodbe je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZKZ mogoče oddati samo zemljišče skupaj s pripadajočimi trajnimi nasadi in napravami, ki so ob prenehanju prejšnje zakupne pogodbe pripadle toženi stranki. Določba 26. člena ZKZ je kogentni predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče obiti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V napotilu višjega sodišča, ki je predhodno prvostopenjsko sodbo s sklepom razveljavilo, je navedeno, da naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sooči oškodovanko in pričo, če bi bilo to potrebno. Glede na dejansko stanje, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov v ponovljenem postopku, je očitno ocenilo, da soočenje oškodovanke in priče ni potrebno in ker tudi ni razvidno, da bi obramba predlagala soočenje, do kršitve pravice do obrambe na tej podlagi ni moglo priti.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika
Vir tožnikovega nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v njegovem prepričanju o pristranskosti zakonite sodnice. Tak dvom prav tako ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP).