URS člen 140, 140/1, 142. ZOsn člen 56, 56/2, 56/4. ZOFVI člen 81, 82. ZFO-A člen 24. ZLS člen 13, 21. ZOR člen 218. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – financiranje šolskih prevozov – prevozi po nevarnih poteh – izvirne naloge lokalne skupnosti
V primeru zagotavljanja pravice do brezplačnih šolskih prevozov po nevarnih poteh ne gre za izvorno nalogo države, pač pa je organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov po ustavi, zakonu in po vsebini izvirna naloga lokalne skupnosti.
Obveznost države, da financira šolske prevoze v skladu z določili ZOFVI ni samostojna, t.j. neodvisna od z ustavo opredeljenega razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi, v katerem je država v osnovi dolžna poskrbeti za delovanje občin in financirati njihove ustavne in zakonske naloge.
Tožena stranka ni ravnala niti nepravilno niti arbitrarno, ko je svojo obveznost po ZOFVI vključila v sistem financiranja občin po ZFO-A.
popolnost tožbe – postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Predmet obveznosti je tožeča stranka opredelila že v predlogu za izvršbo kot denarno terjatev po računih, ki jih je označila, navedla višino terjatve po posameznem računu in tudi zapadlost terjatve. V nasprotnem primeru niti izvršilno sodišče sklepa o izvršbi ne bi moglo izdati. Nobene potrebe torej ni bilo, da bi ta tožbeni zahtevek ponavljala tudi v zahtevani dopolnitvi tožbe. Predlog za izvršbo z definiranim denarnim zahtevkom z višino in zapadlostjo le-tega, se nenazadnje po obrazloženem ugovoru tožnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po razveljavitvi izvršilnega sklepa v dovolilnem delu po drugem odstavku 62. člena ZIZ obravnava kot tožba, v kateri pa je tožbeni zahtevek že določen.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
razdružitev solastnine - odložitev postopka za razdružitev solastnine - slabo zdravstveno stanje solastnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku preneha (na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti), pa v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso v celoti poplačane.
Določba 6. člena Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ, priloga G, terja, da se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice. Tudi če je tožnik imel stanovanjsko pravico ob uveljavitvi SZ, mu 6. člen priloge G MSVN ne daje pravice, da bi lahko zahteval odkup stanovanja po določbah SZ kljub temu, da ni imel državljanstva RS. Stanovanjska pravica ni enaka lastninski pravici, kar ureja 2. člen priloge G MSVN in je zato 6. člen lex specialis.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - spor majhne vrednosti
V individualnih delovnih sporih sodijo delovna sodišča po postopku, ki je urejen v ZDSS-1 in subsidiarno v ZPP. Določbe ZPP se uporabljajo le v delu, v katerem urejajo pravni postopek, ne pa v delu, v katerem urejajo posebne postopke (na primer postopek v sporu majhne vrednosti).
URS člen 76. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 113, 208, 208/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - dogovor med delodajalcem in sindikatom
Čeprav tožena stranka in sindikat, ki je pri njej organiziran, nista sklenila dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, je tožnica kot predsednica sindikata uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejela iz poslovnega razloga, ni zakonita.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – finančno stanje stranke – smiselna uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč
Prvostopenjsko sodišče je kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke.
Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen
Tožničin zahtevek, da se ugotovi, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, ni utemeljen, saj je bilo na podlagi izvedenih dokazov (dopolnilno mnenje imenovanega zdravnika, zaslišanje tožnice in osebne zdravnice, mnenje sodnega izvedenca) ugotovljeno, da so njene zdravstvene težave posledica bolezni, konkretno skeletnih sprememb in okvar živčnih korenin.
določitev odškodnine za razlaščeni nepremičnini – višina odškodnine – vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenska mnenja
Ob vseh navedenih razlogih, ki so bili sicer podani v obrazložitvi glede določitve odškodnine za nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X, zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev, ni dopuščenega prostora za razlago, da pa bi bilo hkrati navedeni izvedenski mnenji mogoče sprejeti kot prepričljivi, strokovni in argumentirani glede določanja višine odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče prve stopnje za tako razlikovanje ni podalo prav nobenega argumenta, niti kakšen razlikovalni znak, ki bi dopuščal takšno grobo razhajanje, ne izhaja iz okoliščin primera oziroma iz spisovnega gradiva (predvsem izvedenskih mnenj). Obravnavani nepremičnini sta namreč med seboj, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje, primerljivi. Utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ni mogoče spregledati pri določanju odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y, saj se grajana in napačna izhodišča, metodologija in zaključki, podani v mnenjih prvih dveh izvedencev aplicirajo na obe zadevni nepremičnini.
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.