ZJU člen 24, 25, 25/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69. ZDR člen 54, 204, 204/3. ZPP člen 286, 286/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - trditveno breme - prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Tožena stranka z navedbami (o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico) v pripravljalni vlogi, ki jo je podala v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo, ni prekludirana.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
ZOFVI člen 5.a, 14, 48. ZSPJS člen 3, 3.a. ZDR člen 204.
vzgoja in izobraževanje - plača - dokončna odločba
Za odločitev v sporu, v katerem tožnica zahteva plačilo višje plače, kot je bila določena z odločbami tožene stranke(osnovne šole) in kot jo je v spornem obdobju prejemala, je bistveno le, da so postale odločbe o določitvi plače dokončne in pravnomočne, ker jih tožnica ni izpodbijala.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
Četudi pri ugotavljanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tožnik ne more doseči ponovne odmere pokojnine, o kateri je bilo odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. V tem primeru tudi toženec ni zavezan, da obnovi postopek po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Glede na to, da za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem spornih zneskov plač izplačanih v letih od 1990 do 1994 v obliki komercialnih zapisov, ni pravne podlage in da je bilo o pokojnini že pravnomočno odločeno, je odločitev tožene stranke, da se takšna zahteva zavrže, pravilna.
prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - grajanje procesnih kršitev - neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki delnic. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikova delovna zmožnost je okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, ta stresna motnja pa se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pri njem povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik pri delu s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je razvrščanje v določeno kategorijo invalidnosti pravno vprašanje, pravilno (ne glede na to, da je sodna izvedenka menila, da je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti) ugotovilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, saj njena delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za več kot 50 %.