V fazi urejanja zapisnika z naroka za glavno obravnavo (pred začetkom tiskanja zapisnika), ko zapisnik s strani strank še ni podpisan in jim tudi še ni vročen, stranki še lahko predložita stroškovnik (priglasita stroške za zastopanje).
Uredba Sveta (EGS) 1408/71 člen 45. ZPIZ-1 člen 2a, 34, 34/8, 137, 139, 393. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10,10/3.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavarovanje za ožji obseg pravic - pretežnost zavarovanja - zavarovanje drugega kmet
Tožniku je bila zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zavrnjena, ker je bil ob upokojitvi zavarovan za ožji obseg pravic kot drugi kmet in je bil pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic, pri čemer je bila pri ugotavljanju pretežnosti zavarovanja upoštevana le doba, dopolnjena v Sloveniji. Ker je tožnik dobo dopolnil tudi v Avstriji, je treba pri pretežnosti zavarovanja za širši oziroma ožji obseg pravic upoštevati tudi to dobo.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravni interes - zavrženje pritožbe
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost stranke ni razlog za prekinitev postopka. Ne glede na to pa tožnikova pritožba zoper takšno odločitev (ki ni v tožnikovo škodo) ni dovoljena, saj tožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
neupravičena obogatitev – pogodba o finančnem leasingu – odvzem vozila
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je upravičena do vrnitve tega, kar je plačala, zato ker ji tožena stranka potem, ko je dolg poravnala, ni izročila osebnega avtomobila, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšnega dogovora med strankama ni bilo, zato ne obstaja podlaga iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda – višina odškodnine – poškodba las
Upoštevaje trajanje in intenzivnost strahu, ki ga je kot posledico škodnega dogodka utrpela tožnica, je le-ta upravičena do prisoje odškodnine za to obliko škode v višini 300,00 EUR.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je razvrščanje v določeno kategorijo invalidnosti pravno vprašanje, pravilno (ne glede na to, da je sodna izvedenka menila, da je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti) ugotovilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, saj njena delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za več kot 50 %.
ZOFVI člen 5.a, 14, 48. ZSPJS člen 3, 3.a. ZDR člen 204.
vzgoja in izobraževanje - plača - dokončna odločba
Za odločitev v sporu, v katerem tožnica zahteva plačilo višje plače, kot je bila določena z odločbami tožene stranke(osnovne šole) in kot jo je v spornem obdobju prejemala, je bistveno le, da so postale odločbe o določitvi plače dokončne in pravnomočne, ker jih tožnica ni izpodbijala.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.