ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
začasna nezmožnost za delo - načelo dispozitivnosti
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela le do 11. 1. 2011, sodišče prve stopnje ni moglo odločati o tem, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 11. 1. 2011, vse do 4. 5. 2011.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki delnic. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
Neizbrani kandidat lahko v individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati razveljavitve razpisa ali objave novega razpisa. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in se zavrže.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom – obsojenčevo zdravstveno stanje
Kot je znano sta delo v splošno korist in hišni zapor dve različni nadomestitvi kazni zapora. Z vidika posameznikove prostosti je prva odprtega značaja, s tem da predpostavlja njegovo udejstvovanje, ki ga pri drugi, ki je še vedno zaprtega značaja, ni.
plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - grajanje procesnih kršitev - neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 189, 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek - litispendenca
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
prekluzija – grajanje procesnih kršitev – prvi narok za glavno obravnavo – neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
neupravičena obogatitev – pogodba o finančnem leasingu – odvzem vozila
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je upravičena do vrnitve tega, kar je plačala, zato ker ji tožena stranka potem, ko je dolg poravnala, ni izročila osebnega avtomobila, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšnega dogovora med strankama ni bilo, zato ne obstaja podlaga iz tretjega odstavka 190. člena OZ.