ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda – višina odškodnine – poškodba las
Upoštevaje trajanje in intenzivnost strahu, ki ga je kot posledico škodnega dogodka utrpela tožnica, je le-ta upravičena do prisoje odškodnine za to obliko škode v višini 300,00 EUR.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Četudi pri ugotavljanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tožnik ne more doseči ponovne odmere pokojnine, o kateri je bilo odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. V tem primeru tudi toženec ni zavezan, da obnovi postopek po uradni dolžnosti.
prekluzija – grajanje procesnih kršitev – prvi narok za glavno obravnavo – neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki delnic. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
Širjenje solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici stečajnega postopka nad delodajalcem prevzemnikom (ali na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) ni sprejemljivo, saj za to ni podana pravna podlaga niti v 73. členu ZDR niti v Direktivi sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravni interes - zavrženje pritožbe
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost stranke ni razlog za prekinitev postopka. Ne glede na to pa tožnikova pritožba zoper takšno odločitev (ki ni v tožnikovo škodo) ni dovoljena, saj tožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
neupravičena obogatitev – pogodba o finančnem leasingu – odvzem vozila
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je upravičena do vrnitve tega, kar je plačala, zato ker ji tožena stranka potem, ko je dolg poravnala, ni izročila osebnega avtomobila, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšnega dogovora med strankama ni bilo, zato ne obstaja podlaga iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev lastninske pravice – nova stvar – gradnja na tujem svetu
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.