delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - napotitev na pravdo
Ker pa iz pritožbenih navedb nedvoumno izhaja, da je obstoj skupnega premoženja sporen, pri čemer po drugem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve (in o velikosti njihovih deležev), bo moralo prvostopno sodišče v nadaljevanju postopati po tretjem odstavku 118. člena ZNP in enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona.
Zaklepanje vhodnih vrat v hišo ne pomeni le motenja soposesti skupnega vhoda ampak tudi motenje dotedanjega uživanja - uporabe lastnih prostorov v hiši.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi takrat, ko oškodovanec noče sprožiti postopka pri ustreznem organu zaradi uveljavitve nadomestila na tej podlagi.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498.
prehodne določbe
Če je bila na prvi stopnji izdana sodba pred uveljavitvijo novega ZPP, pritožbeno sodišče uporablja pri odločanju o pritožbi ZPP/77. Zato upošteva tudi v pritožbi uveljavljane novote.
darilna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe - namen
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca. Tožnica ni imela darilnega namena skleniti darilno pogodbo s tožencem, zato je pogodba že zaradi pomanjanja poslovnega namena nična.
Tožena stranka je povzročila okoliščine (158. člen ZOR) zaradi katerih je tožniku nastala škoda in zato odgovarja za tožniku nastalo škodo v 80%, tožnik sam pa je odgovoren v 20%. Tožena stranka je postavila tabor v naravi tako, da je tabor stal na ravnem terenu, korito z vodo, pa na pobočju nad taborom. Zaradi neurejenega odvodnjavanja je voda iz korita, pri katerem so morali vojaki pomivati posodo, prosto odtekla in razmočevala teren. Tožniku je zdrsnilo, ko se je po tem razmočenem terenu napotil h koritu pomiti svojo posodo. Dejstvo, da je od sto vojakov zdrnilo le tožniku, je res nesrečno naključje, vendar pa v pretežnem delu zaradi okoliščin, ki jih je povzročila tožena stranka. Ker pa je do nezgode prišlo četrti dan taborjenja, tožniku - vojaku, te okoliščine niso mogle ostati neznane in bi moral svojo hojo po tem terenu še dodatno prilagoditi in hoditi še previdneje, zaradi česar je podana tudi njegova odgovornost.
Če je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženka povzročila pretep z oškodovanko s tem, da jo je prva udarila z roko, med obračunavanjem pa še z glavo po zobeh, se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na silobran, četudi je bila v pretepu tudi ona poškodovana. Fizični obračun izključuje silobran na obeh straneh.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Dejstvo, da so mladoletni toženci vdrli v učilnico in ukradli generalni ključ skoraj eno leto prej kot se je šola odločila za zamenjavo ključavnic, je okoliščina, ki vzbuja dvom v obstoj vzročne zveze med vlomom in škodo, ki jo je tožeča stranka imela z zamenjavo ključavnic kot ukrepom za preprečitev ponovnega vdora.
Zgolj navedbe v obrazložitvi sodbe, da sodišče opira dokazni zaključek na izpoved oškodovanca, zagovor obdolženca in mnenje izvedenke sodnomedicinske stroke, pri tem pa se zagovor in izpoved oškodovanke razlikujeta, nejasno pa je tudi mnenje sodnomedicinske izvedenke, pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka po členu 371/I tč. 11 ZKP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Pravilnost izreka pogojne obsodbe obtoženi potrjujejo, kljub teži kaznivih dejanj, okoliščine iz njenega prejšnjega življenja, saj je več kot očitno, da je zašla na pot kriminala zaradi odvisnosti od sedaj že pokojnega sostorilca. Sama zase pa kaznivih dejanj ni izvrševala.
Za pravilno presojo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve je pomembna tudi pravilna vrednost zatajenega predmeta, predvsem zaradi tega, ker je bila škoda oškodovancu prisojena, obdolženemu pa naložena kot dodatni pogoj v izrečeni mu pogojni obsodbi.
Tudi, če je sodišče 1. stopnje navedlo na izpodbijanem sklepu napačni pouk o pritožbi, in se je oškodovanec zato pravočasno pritožil, se takšna pritožba v postopku na 2. stopnji zavrže kot nedovoljena, ker oškodovancu pravica do pritožbe ni pripadala.
Če je sodišče prve stopnje uporabilo kot dokaz oškodovankino kazensko ovadbo izključno zato, da je preverilo verodostojnost njene izpovedbe v preiskavi, katero je sicer kasneje v odločilnih dejstvih bistveno spremenila in zato po krivem izpovedala, se ovadba ne šteje za prepovedani dokaz, saj obsodilna sodba sploh ne temelji na njej.