zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - sporazum strank
Sporazum strank o obstoju terjatve je kompleten izvršilni naslov in ima moč sodne poravnave. Na njegovi podlagi lahko upnik poseže z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ali drugo dolžnikovo premoženje.
Ker ne gre za oskrbne stroške pokojnice, kot jih napačno opredeljuje pritožba, ni podlage za izločitev dela zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD oziroma za kakršnokoli omejitev v zvezi z izvršitvijo sklepa o dedovanju.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.
delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - napotitev na pravdo
Ker pa iz pritožbenih navedb nedvoumno izhaja, da je obstoj skupnega premoženja sporen, pri čemer po drugem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve (in o velikosti njihovih deležev), bo moralo prvostopno sodišče v nadaljevanju postopati po tretjem odstavku 118. člena ZNP in enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona.
Z izročilno pogodbo se je mogoče dogovoriti, da se izročnina poravna v denarju in ne v dnevni oskrbi. Zato ni mogoče pogodbe razvezati, če prevzemnika take oskrbe ne nudita.
Udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja (10. čl. ZOR). Svojo obveznost so dolžni izpolniti (17. člen ZOR) in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
ugovor dolžnika - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež
Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
Če se je tožnica, ki je solastnica hiše, sama odločila za izselitev, ne more tožencu, ki je zato ostal v hiši sam, očitati, da krši njeno solastninsko pravico, niti, da je na njen račun obogaten.
Zgolj navedbe v obrazložitvi sodbe, da sodišče opira dokazni zaključek na izpoved oškodovanca, zagovor obdolženca in mnenje izvedenke sodnomedicinske stroke, pri tem pa se zagovor in izpoved oškodovanke razlikujeta, nejasno pa je tudi mnenje sodnomedicinske izvedenke, pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka po členu 371/I tč. 11 ZKP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka
Sodišče pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ni vezano le na otrokovo željo, pri komu od staršev želi živeti po razvezi zakonske zveze. Čeprav ima izražena želja velik pomen pri odločanju, mora njeno tehtnost presoditi v kontekstu vseh drugih pravnorelevantnih okoliščin po 105. in 78. členu ZZZDR.
Izpovedbo priviligirane priče je mogoče prebrati na glavni obravnavi le v primeru, da je bila takšna priča na glavno obravnavo pravilno vabljena, pa se vabilu ni odzvala, ker tako velja domneva, da se je pravici do oprostitve dolžnosti pričevanja izrecno odrekla.
Priviligirano pričo je tako potrebno vabiti na vsako glavno obravnavo, saj če je priča že enkrat podala svojo izjavo in se pravici do oprostitve dolžnosti pričevanja ni odpovedala, lahko kasneje torej na naslednjem naroku, na katerem je zaslišana, izrabi pravico, da ji ni potrebno pričati. Ker priča I.K. ni bil vabljen na glavno obravnavo, tako ni imel možnosti, da se izrecno odpove pravici iz 236. čl. ZKP. Sodišče prve stopnje zato na izpovedbo te priče ne bi smelo opreti svoje odločbe. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na dokaz, na katerega se po določbah Zakona o kazenskem postopku ne more opreti, zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. tč. I. odst. 371. čl. ZKP.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Dejstvo, da so mladoletni toženci vdrli v učilnico in ukradli generalni ključ skoraj eno leto prej kot se je šola odločila za zamenjavo ključavnic, je okoliščina, ki vzbuja dvom v obstoj vzročne zveze med vlomom in škodo, ki jo je tožeča stranka imela z zamenjavo ključavnic kot ukrepom za preprečitev ponovnega vdora.
Stvarna pristojnost se določi, na podlagi kazenskega zakona v času storitve kaznivega dejanja, razen, če spremenjeni zakon ni milejši. Če je spremenjeni zakon glede zagrožene kazni strožji, je okrajno sodišče še vedno stvarno pristojno, saj strožje kazni glede na II. odst. 3. čl. KZ ni mogoče izreči.