ZD člen 32. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela premoženja - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izvedenina - nagrada izvedenca
Z zahtevkom po 32. členu ZD zapustnikov potomec izloča iz zapustnikovega premoženja del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi tega premoženja, zatrjuje torej, da izločeni del dejansko ne pripada zapustniku in ne sodi v zapuščino, temveč je njegova last. Pri tem dedič zahteva izločitev dela premoženja, ki pomeni določeno celoto, in sicer kot alikvotni del, torej delež na vsem, kar tvori zapuščino.
Tožnik ima pravico, da zaradi vlaganj v zapustnikovo premoženje izloči alikvotni del zapuščine.
Izvedenec je zgolj dodatno ocenil nepremičnino po tržni metodi, pri čemer gre za del stanovanjskega dvojčka in ne za kakšen večji večstanovanjski ali industrijski objekt s številnimi parcelami. Prav tako odgovori na postavljena vprašanja niso zahtevali posebne dodatne priprave. Zato bi lahko to dopolnitev označili zgolj kot zahtevno.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
Če sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrne dokazni predlog in ne pojasni razlogov, zaradi katerih je bil dokazni predlog zavrnjen, stranka pa na navedeno kršitev opozori (šele) v pritožbi, pritožbeno sodišče lahko v primeru, če gre za relevanten dokaz in stranka na ta način ne zlorablja procesnih pravic, v sklepu naloži prvemu sodišču, da v novem sojenju izvede tudi ta dokaz.
OZ člen 100, 100/3, 240, 458, 458/1, 458/1-2, 459, 459/2, 475. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4.
stvarne napake – odstop od pogodbe – vzrok za napake – trditveno breme – računalniški sistem – poseganje v sistem – posebne lastnosti opreme - pobotni ugovor
Pri presoji odgovornosti prodajalca je treba upoštevati, da velja domneva, da vzrok za okvaro izvira iz njegove notranje poslovne sfere. Domnevo pa lahko prodajalec ovrže tako, da dokaže, da vzrok za okvaro ne izvira iz njegove sfere, torej da vzrok za okvaro niso lastnosti stvari same, ampak da ta npr. izvira iz nepravilne uporabe s strani kupca.
Tožeča stranka je trditev, da je bila obravnavana lastnost sistema med strankama dogovorjena, podala šele po prejemu izvedenskega mnenja S. D., torej po prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pri tem ni navedla, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že prej, jih ni mogoče upoštevati.
Dejstvo, da je bil ob vračilu računalniški sistem oz. trdi disk na računalniku izbrisan, je za sodišče prve stopnje pravno pomembno le zato, ker je zaradi tega tožeča stranka ostala neuspešna v dokazovanju prvotnega stanja opreme.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta, ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Tožena stranka ni poskrbela za varno in zdravo delovno okolje, saj delavcev v brusilnici nikoli ni opozorila na prekomerno obremenjenost s svincem v delovnem okolju. Prav tako ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev in uporabe zaščitnih mask ni nadzirala ter kljub priporočilu varnostnih inženirjev ni uredila odsesavanja svinčevega prahu pri brusilnih strojih. S takšnim svojim ravnanjem je opustila dolžno skrbnost zagotovitve varnega in zdravega delovnega okolja.
Svinec je nevarna stvar, ki povzroča okvare zdravja in je delo v delovnem okolju, v katerem so delavci izpostavljeni vplivu svinca, zdravju nevarno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zboli za poklicno boleznijo, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko predlog za izvršbo umakne le upnik, ne more pa tega storiti dolžnik, niti ni mogoče na podlagi takšne dolžnikove vloge delno ustaviti izvršilnega postopka.
predhodna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost.
Kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/4. ZGD-1 člen 580. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
prehod obveznosti na novega dolžnika – pripojitev – prekinitev postopka
Ker je prvotni dolžnik obstajal vse do 5.9.2012, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, in do prehoda obveznosti na novega dolžnika ni moglo priti pred 5.9.2012, prekinitev izvršilnega postopka ne more nastopiti že z dnem 2.8.2012.
nadomestna izpolnitev – terjatev stečajnega dolžnika do upnika – obdobje izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj - pobotanje
Če je bilo pravno dejanje stečajnega dolžnika izvedeno v obdobju izpodbojnosti, in sta izpolnjena tudi nadaljnja pogoja za izpodbijanje (objektivni ter subjektivni), je tako pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno in na njegovi podlagi nastala terjatev stečajnega dolžnika do upnika ne more veljati za pobotano s terjatvijo upnika po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/1-1, 112/1-2, 115, 115/2, 115/2-5, 115/4.
razrešitev stečajnega upravitelja – začasna ustavitev dodeljevanja novih zadev – imenovanje na državno ali mednarodno funkcijo – predlog za predčasno razrešitev – odklonitev imenovanja za upravitelja
Začasna ustavitev dodeljevanja zadev zaradi imenovanja na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje za obdobje trajanja te funkcije in v drugih primerih za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev, ne nalaga sodišču razrešitve upravitelja po uradni dolžnosti; daje le podlago upravitelju, da predlaga svojo predčasno razrešitev (z izjavo o odklonitvi), enako kot v primeru nastopa okoliščin, zaradi katerih nastanejo ovire za imenovanje za upravitelja.
ZPP člen 155, 163, 163/3, 318. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 15.
zamudna sodba – nezgoda pri deli – odgovornost delodajalca - pravdni stroški – administrativni stroški
Ni splošno znano, da nobeno izobraževanje ne more preprečiti delavcu, da z roko seže v nezavarovani del stroja, na kar se tožena stranka neprepričljivo in neuspešno sklicuje v pritožbi.
Tožeča stranka je stroške, s tem, ko jih ni specificirala po posameznih elementih, dejansko priglasila v pavšalnem znesku. Ta pa ne more znašati več kot znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki se lahko v primeru uveljavljanja pavšalnega zneska namesto dejanskih izdatkov, priznajo odvetniku.