Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
Tožena stranka ni poskrbela za varno in zdravo delovno okolje, saj delavcev v brusilnici nikoli ni opozorila na prekomerno obremenjenost s svincem v delovnem okolju. Prav tako ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev in uporabe zaščitnih mask ni nadzirala ter kljub priporočilu varnostnih inženirjev ni uredila odsesavanja svinčevega prahu pri brusilnih strojih. S takšnim svojim ravnanjem je opustila dolžno skrbnost zagotovitve varnega in zdravega delovnega okolja.
Svinec je nevarna stvar, ki povzroča okvare zdravja in je delo v delovnem okolju, v katerem so delavci izpostavljeni vplivu svinca, zdravju nevarno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zboli za poklicno boleznijo, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
ZPP člen 105, 105a, 105a/3. ZST-1 člen 11, 12, 13.
domneva umika tožbe – plačilo takse za tožbo
Če je bila tožeča stranka tudi že v času vložitve tožbe nelikvidna, in ne le v roku, določenem v plačilnem nalogu, kot zatrjuje v pritožbi, bi lahko ob vložitvi tožbe, ko je nastala taksna obveznost, predlagala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - umik tožbe – vrednost spornega predmeta
V sporih o uvrstitvi v plačni razred se kot vrednost spora upošteva višina triletnega zneska, ki predstavlja razliko med dejanskim in zahtevanim plačilom. .
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da pritožnica zaradi svoje brezposelnosti ni dolžna plačati sodne takse. Premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov se ne ugotavlja le v primeru, kadar stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno-varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V spisu ni podatkov, da bi se pritožnica v postopku sklicevala na take prejemke, niti jih z ustreznimi odločbami dokazala.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko predlog za izvršbo umakne le upnik, ne more pa tega storiti dolžnik, niti ni mogoče na podlagi takšne dolžnikove vloge delno ustaviti izvršilnega postopka.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
stvarna pristojnost – naročnik in izvajalec – delavec in delodajalec – ponovno odločanje o stvarni pristojnosti – vezanost sodišča prve stopnje na odločitev o pristojnosti
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPP odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Sodišče prve stopnje tako ni imelo zakonske podlage, da se ponovno izreče za stvarno nepristojno.
OZ člen 635, 635/3, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3, 649, 649/1, 663, 663/1, 663/2.
pobotni ugovor – nasprotna tožba – gradbena pogodba – podjemna pogodba – zahtevki po izteku enoletnega roka
Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi pojasniti, kakšno je razmerje med zahtevki iz nasprotne tožbe in zahtevki, ki so bili v uveljavljani v pobot. Če se nek zahtevek upošteva v okviru pobotnega ugovora kot nasprotno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, je v tem delu potrebno tožbeni zahtevek zavrniti – in obratno. V vsakem primeru je potrebno odločitev tako obrazložiti, da jo je mogoče preizkusiti tudi v tem oziru.
Naročnik iz gradbene pogodbe lahko v letu dni od obvestila o napaki aktivno uveljavlja svoja zahtevka iz 1. in 2. odstavka 637. člena OZ; po preteku tega roka pa naročnik to pravico izgubi. Po preteku enoletnega roka se lahko naročnik, če je napaden z zahtevkom (npr. s tožbo), zoper zahtevek le še brani z ugovorom.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.
stroški postopka – vrednost spornega predmeta - nagrada odvetnika
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bila vrednost (spornega) predmeta po zadnji razširitvi zahtevka (v njeni vlogi z dne 21. 2. 2011) 4.516,84 EUR, kar je ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR 9.841 točk. Taka vrednost (spornega) predmeta pa v tabeli v tar. št. 18 OT sodi v razpon med 3.000 in 10.000 točk, za katerega je določena vrednost storitve 300 točk. Sodišče prve stopnje bi zato moralo priznati toženi stranki nagrado pooblaščeni odvetniški družbi: (-) za prvi pripravljalni spis 300 in ne 400 točk (prva točka tar. št. 19 OT), (-) za drugi pripravljalni spis 225 in ne 300 točk (druga točka tar. št. 19 OT) ter (-) za tretji in četrti pripravljalni spis dvakrat 150 in ne dvakrat 200 točk (tretja točka tar. št. 19 OT), (-) za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk in ne 400 točk (prva točka tar. št. 20 OT) ter (-) za drugi in tretji narok za glavno obravnavo dvakrat 150 točk in ne dvakrat 200 točk (druga točka tar. št. 20 OT).
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.
Toženkam ni mogoče očitati šikanoznega pravdanja, ko so vložile izbrisno tožbo. Če bi uspele dokazati, da je bila izdaja zemljiškoknjižnega dovolila pogojena s plačilom višje kupnine, bi namreč lahko uspele, zato tožba ni bila očitno neutemeljena.