DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
Tožena stranka ni poskrbela za varno in zdravo delovno okolje, saj delavcev v brusilnici nikoli ni opozorila na prekomerno obremenjenost s svincem v delovnem okolju. Prav tako ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev in uporabe zaščitnih mask ni nadzirala ter kljub priporočilu varnostnih inženirjev ni uredila odsesavanja svinčevega prahu pri brusilnih strojih. S takšnim svojim ravnanjem je opustila dolžno skrbnost zagotovitve varnega in zdravega delovnega okolja.
Svinec je nevarna stvar, ki povzroča okvare zdravja in je delo v delovnem okolju, v katerem so delavci izpostavljeni vplivu svinca, zdravju nevarno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zboli za poklicno boleznijo, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
nadomestna izpolnitev – terjatev stečajnega dolžnika do upnika – obdobje izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj - pobotanje
Če je bilo pravno dejanje stečajnega dolžnika izvedeno v obdobju izpodbojnosti, in sta izpolnjena tudi nadaljnja pogoja za izpodbijanje (objektivni ter subjektivni), je tako pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno in na njegovi podlagi nastala terjatev stečajnega dolžnika do upnika ne more veljati za pobotano s terjatvijo upnika po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.
pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – pravica od varstva časti in dobrega imena - pisanje spornih člankov o osebi – pripravnost ravnanja – zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed – povrnitev nepremožnejkse škode - namen pravične odškodnine – penalna/izravnalna funkcija – relativno javna osebnost – pričakovana zasebnost
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti.
Tožnikova takratna javna podoba je skrčila njegov lasten pričakovan obseg zasebnosti, kar sočasno pomeni, da je pravica novinarja in časopisa (ki javnosti posredujeta informacije, do katerih ima ta pravico) do svobode izražanja manj omejena.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073946
ZPP člen 411. ZZZDR člen 129. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2.
določitev preživnine – začasna odredba – nujno preživljanje otroka – ugovor – pritožba – pristojnost za odločanje
Stališče sodišča, ki je z začasno odredbo določilo takšno preživnino, ki jo narekujejo otrokove potrebe, je napačno. V tej fazi je namreč kriterij za njeno določitev zgolj nujno preživljanje otroka, ki ob hkratnem prispevku drugega starša zadošča za nujne eksistenčne potrebe otroka.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predložitev listine – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primerih, ko se pravdni postopek začne po razveljavitvi sklepa o izvršbi, je treba dogovor o krajevni pristojnosti priložiti najkasneje k prvemu procesnemu dejanju v pravdnem postopku.
Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
stroški postopka – vrednost spornega predmeta - nagrada odvetnika
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bila vrednost (spornega) predmeta po zadnji razširitvi zahtevka (v njeni vlogi z dne 21. 2. 2011) 4.516,84 EUR, kar je ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR 9.841 točk. Taka vrednost (spornega) predmeta pa v tabeli v tar. št. 18 OT sodi v razpon med 3.000 in 10.000 točk, za katerega je določena vrednost storitve 300 točk. Sodišče prve stopnje bi zato moralo priznati toženi stranki nagrado pooblaščeni odvetniški družbi: (-) za prvi pripravljalni spis 300 in ne 400 točk (prva točka tar. št. 19 OT), (-) za drugi pripravljalni spis 225 in ne 300 točk (druga točka tar. št. 19 OT) ter (-) za tretji in četrti pripravljalni spis dvakrat 150 in ne dvakrat 200 točk (tretja točka tar. št. 19 OT), (-) za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk in ne 400 točk (prva točka tar. št. 20 OT) ter (-) za drugi in tretji narok za glavno obravnavo dvakrat 150 točk in ne dvakrat 200 točk (druga točka tar. št. 20 OT).
predhodna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost.
Kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
ZPP člen 155, 163, 163/3, 318. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 15.
zamudna sodba – nezgoda pri deli – odgovornost delodajalca - pravdni stroški – administrativni stroški
Ni splošno znano, da nobeno izobraževanje ne more preprečiti delavcu, da z roko seže v nezavarovani del stroja, na kar se tožena stranka neprepričljivo in neuspešno sklicuje v pritožbi.
Tožeča stranka je stroške, s tem, ko jih ni specificirala po posameznih elementih, dejansko priglasila v pavšalnem znesku. Ta pa ne more znašati več kot znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki se lahko v primeru uveljavljanja pavšalnega zneska namesto dejanskih izdatkov, priznajo odvetniku.
Zapustitev kraja dogodka, ne da bi voznik posredoval svoje podatke, predstavlja samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Zavarovanec se takšne pravne posledice lahko reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv. Ker se sodišče do takšnih navedb toženca ni opredelilo, je podana procesna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nepravočasnega plačila denarne obveznosti, kot mu je bila priznana po sodbi. Pravno priznana škoda, ki jo določa 132. člen OZ predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Glede na to, da tožnik v zvezi z nepravočasno izpolnitvijo obveznosti, kot je bila toženi stranki naložena s sodbo, ne zatrjuje, kakšna škoda mu je s tem nastala, tožniku ni uspelo dokazati nastanka škode, kot elementa odškodninske odgovornosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – primarni strah – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neznatne ovire - pravično zadoščenje
Denarna odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se priznava le izjemoma. Ker je bila tožnica pri higieni, gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih le neznatno ovirana in še to le kratek čas, odškodnina ni utemeljena.