najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved – predmet pogodbe – poslovni prostor – čas trajanja pogodbe – pogodba za določen čas – razlog za prenehanje pogodbe – razvezni pogoj
Ker predmet najemne pogodbe ni bil poslovni prostor oziroma poslovna stavba, najemnega razmerja ni mogoče presojati po določbah ZPSPP.
Pogodba o najemu oziroma zakupu je sklenjena za nedoločen čas, če je tako določeno v pogodbi ali če iz pogodbe ni mogoče ugotoviti časa trajanja zakupa.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodnih taks – učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks – navedba časovne omejitve oprostitve v izreku sklepa – oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek
Glede na to, da iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa v izreku sklepa oprostitev plačila sodnih taks ni časovno omejilo od vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je dolžnik v celotnem postopku oproščen plačila sodnih taks.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.
Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.
Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
neupravičena pridobitev – nepoštenost - obseg vrnitve – stroški upravljanja in obratovanja – višina stroškov – razlogi o odločilnih dejstvih
Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožeča stranka zatrjevala nepoštenost tožene stranke, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
Tožena stranka je sicer pavšalno prerekala vtoževane račune v celoti, konkretne razloge za prerekanje pa je navedla le v zvezi z vtoževanimi stroški vode. Takšno pavšalno oziroma nesubstancirano prerekanje ne zadostuje. Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana in torej nesporna. Ker višina nespornih stroškov izhaja iz predloženih računov, je sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice stroškov elektrike in upravljanja.
ZD člen 213. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 11, 11/2, 11/2-1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica – preužitkarska pogodba – darilna pogodba – vsebina pogodbe – vpis nepremičnin v zemljiško knjigi
Vsebina pogodbe o preužitku kaže na njeno odplačno naravo, sama pogodba pa je bila tudi že izvedena v zemljiški knjigi. Tudi okoliščina, da pogodba vsebuje elemente tveganega pravnega posla, izkazuje, da ne gre za darilo. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je manj verjetna pravica tistega, ki trdi nasprotno, torej da pogodba o preužitku ni odplačna in gre v resnici za darilo.
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko, v zemljiški kataster pa z identifikacijsko oznako.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa.
trditveno in dokazno breme – komisijska prodaja avtomobila
Trditveno in dokazno breme glede tega, da tožena stranka prejete kupnine s strani leasingodajalca ni zadržala zase in jo je „izročila“ naprej prodajalcu avtomobila, je na toženi stranki. Tu bi morala podati trditve, na kakšen način, kje, kdaj in komu je izročila prejeto kupnino, šele potem bi sodišče izvajalo dokaze za potrditev teh dejstev. Zgolj splošne trditve, da kupnine ni zadržala zase, brez konkretizacije dejstev, ki bi na to kazala, pa niso dovolj za to, da bi tožena stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu v postopku.
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.