• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 26
  • >
  • >>
  • 301.
    VDSS sklep Pdp 216/2013
    13.3.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010454
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
    Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.
  • 302.
    VSL sodba I Cpg 1358/2011
    13.3.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076527
    ZPP člen 7. OZ člen 106, 111, 111/2.
    trditveno in dokazno breme – komisijska prodaja avtomobila
    Trditveno in dokazno breme glede tega, da tožena stranka prejete kupnine s strani leasingodajalca ni zadržala zase in jo je „izročila“ naprej prodajalcu avtomobila, je na toženi stranki. Tu bi morala podati trditve, na kakšen način, kje, kdaj in komu je izročila prejeto kupnino, šele potem bi sodišče izvajalo dokaze za potrditev teh dejstev. Zgolj splošne trditve, da kupnine ni zadržala zase, brez konkretizacije dejstev, ki bi na to kazala, pa niso dovolj za to, da bi tožena stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu v postopku.
  • 303.
    VSL sklep I Cp 469/2013
    13.3.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077267
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
    Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
  • 304.
    VSL sklep I Cp 2305/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0077285
    OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
    zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
    Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.

    Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.

    Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
  • 305.
    VSL sodba I Cp 1445/2012
    13.3.2013
    STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0077273
    ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102.
    izbrisna tožba - ničnost izročilne pogodbe - neveljavnost vpisov - oblikovanje tožbenega zahtevka – vsebina tožbenega zahtevka - aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo
    Le z izbrisno tožbo je mogoče sanirati materialnopravno neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora obsegati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, takšnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil. Zgolj sama ugotovitev zatrjevane ničnosti ne bi mogla privesti do neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prva dva toženca.

    Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožeče stranke, ne pa sodišča.
  • 306.
    VSL sklep II Cp 3399/2012
    13.3.2013
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076003
    ZPP člen 11, 196, 319, 319/2. ZZZDR člen 57, 57/1, 59.
    pravnomočno razsojena stvar – identiteta tožbenega zahtevka – določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja bivših zakoncev – zavrženje tožbe
    Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
  • 307.
    VSL sodba I Cp 1011/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0077271
    OZ člen131, 147.
    zdravniška napaka – pojasnjevalna dolžnost – odgovornost za zdravniško napako – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost
    Odgovornost za zdravniško napako ni objektivna, je krivdna. Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja objektivno za delo zdravnika, če škodno dejanje zdravnika pomeni kršitev potrebne poklicne skrbnosti, razen tedaj, ko je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
  • 308.
    VSL sklep II Cp 2343/2012
    13.3.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0077315
    ZPP člen 14, 252, 254. OZ člen 168, 168/2, 171, 179.
    identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - soodgovornost - valorizacija plačane odškodnine - sodni izvedenec - pomanjkljivost izvedenskega mnenja
    Sodni izvedenec kot pomočnik sodišča mora upoštevati pravilo vezanosti na izrek pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, o čemer ga mora sodišče, ki vodi dokazovanje z izvedencem in izvedencu daje navodila glede izvedenskega mnenja, seznaniti.
  • 309.
    VSC sklep II Ip 100/2013
    13.3.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003354
    ZIZ člen 40c, 40c/3, 42, 42/2.
    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti po uradni dolžnosti – sklep o izvršbi
    Ker se je sodišče prve stopnje na podlagi vloge z dne 13.12.2012, ki je sicer nista podpisala zakonita zastopnika dolžnika, seznanilo z dejstvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen, je utemeljeno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, saj lahko sodišče to stori ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
  • 310.
    VSL sklep II Cp 1864/2012
    13.3.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0073049
    ZD člen 2, 220, 221.
    pozneje najdeno premoženje – sklep o dodatnem dedovanju – obseg zapuščine – predmet dedovanja
    Pritožnik je s pritožbi priloženo listino dokazal, da je bila tudi parcela št. 2755/334 last zapustnika, kar pomeni, da bi tudi ta nepremičnina morala biti predmet dedovanja po zapustniku. Pritožnik je s tem dejstvom seznanil sodišče prve stopnje že na prvem naroku, ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi pa je dosegel še pred zaključkom zapuščinske obravnave. Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje, ki bi ga sodišče smelo razdeliti z dodatnim sklepom o dedovanju.
  • 311.
    VSL sodba II Cp 1168/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0068946
    ZPP člen 180, 180/1, 184, 184/2, 286, 286/4, 319, 311, 311/1, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 34, 34/1, 212, 213, 233, 238, 766, 1024. ZM člen 1, 2, 2/1, 2/2 16, 16/2, 33, 33/1, 68, 107, 108, 108/2, 109, 109/1, 110, 110/1.
    res iudicata – pravnomočno razsojena stvar - bianko menica – pomanjkljiva izpolnitev bianko menice – sanacija pomanjkljive izpolnitve bianko menice – abstraktnost menične obveznosti – ugovori meničnega zavezanca - izdajatelj lastne menice – akceptant trasirane menice
    Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).

    Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.

    Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).

    Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.

    Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).
  • 312.
    VSC sklep Cpg 45/2013
    13.3.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
    VSC0003395
    ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
    načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
    Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.

    Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.

    Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
  • 313.
    VDSS sodba Pdp 66/2013
    13.3.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010349
    OZ člen 179, 179/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
    Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
  • 314.
    VSL sklep Cst 89/2013
    13.3.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077737
    ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-2, 384/6, 384/6-1, 389, 389-1, 399, 399-4, 401, 402, 42/2, 403.
    odpust obveznosti – preizkusno obdobje – kršitev obveznosti – brezplačno razpolaganje s premoženjem – odpoved dediščini – poročanje o premoženjskem stanju
    Stečajni dolžnik se je odpovedal dediščini po pokojnem očetu, s čimer je kršil omejitev svoje poslovne sposobnosti. Hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja tudi kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.
  • 315.
    VSL sodba II Cp 2315/2012
    13.3.2013
    STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0077314
    URS člen 22. SZ-1 člen 84, 95, 111, 111/1. OZ člen 615. ZZK-1 člen 175, 175/3, 246, 247. ZPP člen 5.
    najemna pogodba za določen čas – molče obnovljena pogodba – nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitveni zahtevek - enakost orožij – načelo kontradiktornosti – nepotrebni dokazni predlogi - pooblastilo pooblaščenca - izrek sodbe – zemljiškoknjižni vložek
    SZ-1 v 84. členu določa za najemno pogodbo pisno obliko, v 95. členu pa skrb za podaljšanje najemne pogodbe za določen čas prenaša na samega najemnika, ki mora najmanj 30 dni pred potekom najema pridobiti od lastnika pisno odobritev podaljšanja najemne pogodbe (aneks), sicer mora izprazniti stanovanje v pogodbenem roku, zaradi česar tudi ni pravne podlage za molče obnovljeno pogodbo za nedoločen čas.
  • 316.
    VSL sklep I Cpg 1330/2012
    13.3.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076491
    ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
    materialno procesno vodstvo – pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva – absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 285. člena ZPP, saj tožeče stranke v okviru materialnega procesnega varstva ni opozorilo, da ni navedla odločilnega dejstva, to je izpolnitev odložnega pogoja, za veljavnost sporne pogodbe o prodaji terjatev stečajnega dolžnika z dne 19.6.2009. Ker tekom postopka veljavnost prenosa terjatve iz prenosnika, družbe V. d.d. - v stečaju, na prevzemnika, torej tožečo stranko, ni bila sporna, je tožeča stranka za svojo napako (manjkajoče dejstvo) izvedela šele iz sodbe in je tako sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega strankam ni bila dana možnost, da se o njem izjavijo.
  • 317.
    VSL sodba I Cp 2408/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073929
    OZ člen 168, 168/3, 243, 243/1, 246. ZOR člen 189, 189/3, 266, 266/1,269. ZPP člen 7, 212, 285, 286, 286/1.
    izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – trditveno breme – sklepčnost trditev – prekluzija – razpravno načelo – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
    Odhodke, ki bi tožniku nastali pri opravljanju poslovne dejavnosti, je izračunal šele s strani sodišča postavljeni izvedenec finančne stroke, ki ni izhajal iz podatkov o tožnikovem čistilnem servisu, ker jih ta ni zatrjeval oziroma predložil, ampak jih je izračunal splošno na podlagi podatkov drugih čistilnih servisov. Za ugotavljanje izgubljenega dobička je bil torej izveden informativni dokaz z izvedencem finančne stroke, ki pa ne more in ne sme nadomestiti trditvene podlage, ki bi jo moral pravočasno zagotoviti tožnik.

    O odsotnosti ustrezne trditvene podlage je bil tožnik pravočasno in eksplicitno opozorjen s strani toženca, torej se tudi ni porajala potreba po opozorilih sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.
  • 318.
    VSL sklep II Cp 1891/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0077311
    ZPotK-1 člen 15, 15/2.
    potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
    Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.

    Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
  • 319.
    VSC sodba Cpg 319/2012
    13.3.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0003398
    OZ člen 417, 421, 421/2, 641.
    pogodbena cesija – zakonska cesija – ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije – pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji
    V primeru odstopa terjatve s pogodbo lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (tožeči stranki) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije, ker G. C. d. d. ni izpolnil pogoja do tožene stranke, ki je dejansko ugovor zapadlosti, je takšen ugovor. Če tožena stranka ni dolgovala in ne dolguje prvotnemu upniku (G. C. d.d., ker ni izpolnil pogoja do tožene stranke), namreč novi upnik (tožeča stranka) ne more zahtevati od tožene stranke izpolnitve nezapadle obveznosti. Materialnopravno bistvo je, da se pravni položaj dolžnika (tožene stranke) s pogodbeno cesijo ne sme poslabšati.
  • 320.
    VDSS sodba Pdp 204/2013
    13.3.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010369
    ZDR člen 42. ZDDO člen 65.
    plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
    Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 26
  • >
  • >>