Blokada transakcijskega računa tožene stranke res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Za pridobitev in ohranitev pravice do pogodbene kazni morajo biti izpolnjene vsebinske predpostavke: dogovor o pogodbeni kazni, kršitev pogodbene obveznosti, za katero je dogovorjena, odgovornost dolžnika za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena, in pravočasno sporočilo upnika, da si pridružuje pravico do pogodbene kazni, če je slednja dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo obveznosti, upnik pa z zamudo opravljeno storitev sprejme.
Pravica do pogodbene kazni ne povzroči avtomatičnega znižanja pogodbene cene.
Plačilo pogodbene kazni se uveljavlja s posebnim – samostojnim zahtevkom, ki ga upnik naslovi na dolžnika. V ugovoru zoper zahtevek za plačilo pogodbene cene, kot ga tožena stranka podaja v obravnavani zadevi, se lahko uspešno uveljavlja le z uporabo instituta pobota: procesnega, ki ga tožena stranka v tej pravdi ni podala, ali materialnopravnega, na katerega se smiselno sklicuje.
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
trditveno in dokazno breme – komisijska prodaja avtomobila
Trditveno in dokazno breme glede tega, da tožena stranka prejete kupnine s strani leasingodajalca ni zadržala zase in jo je „izročila“ naprej prodajalcu avtomobila, je na toženi stranki. Tu bi morala podati trditve, na kakšen način, kje, kdaj in komu je izročila prejeto kupnino, šele potem bi sodišče izvajalo dokaze za potrditev teh dejstev. Zgolj splošne trditve, da kupnine ni zadržala zase, brez konkretizacije dejstev, ki bi na to kazala, pa niso dovolj za to, da bi tožena stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu v postopku.
neupravičena pridobitev – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja zaradi pobotnega ugovora – pobotni ugovor – litispendenca – pravnomočno razsojena stvar
Uveljavljanje pobotnega ugovora v drugem postopku ne predstavlja ravnanja, ki bi pretrgalo zastaranje. Gre namreč za obrambno sredstvo, s katerim je tedanji toženec (sedaj tožnik) svojo terjatev sicer sodno uveljavljal, a zgolj do višine vtoževane terjatve.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 414. ZZZDR člen 5a, 106, 129, 129a.
preživninska obveznost – višina preživnine – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – preživninski zahtevek – nadstandardne potrebe – počitniška glasbena šola – novota – izločitev sodnika
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu. V kolikor sta starša sporazumna glede določenih nadstandardnih potreb, jih bosta krila poleg svoje preživninske obveznosti, ni pa to seveda razlog za njeno neutemeljeno širjenje.
Novote v družinskih sporih so sicer dopustne (glej 414. člen ZPP), vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 3, 3/6. ZPP člen 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
procesna sposobnost – samostojni podjetnik posameznik
Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete podjetnika kot fizične osebe. Podjetnica xx je ista oseba kot fizična oseba xx. Torej ima procesno sposobnost le xx kot fizična oseba.
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
ZD člen 213. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 11, 11/2, 11/2-1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica – preužitkarska pogodba – darilna pogodba – vsebina pogodbe – vpis nepremičnin v zemljiško knjigi
Vsebina pogodbe o preužitku kaže na njeno odplačno naravo, sama pogodba pa je bila tudi že izvedena v zemljiški knjigi. Tudi okoliščina, da pogodba vsebuje elemente tveganega pravnega posla, izkazuje, da ne gre za darilo. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je manj verjetna pravica tistega, ki trdi nasprotno, torej da pogodba o preužitku ni odplačna in gre v resnici za darilo.
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko, v zemljiški kataster pa z identifikacijsko oznako.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077311
ZPotK-1 člen 15, 15/2.
potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077272
OZ člen 16, 40, 40/2, 46, 459. ZPP člen 254, 286b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 9.
prodajna pogodba – predmet nakupa – lastnosti za posebno rabo – varovano stanovanje – manjša kvadratura stanovanja – znižanje kupnine
Predmet pogodbe bi moral imeti lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero sta ga tožnika kupovala in je bila prodajalcu znana. Za status varovanega – oskrbovanega stanovanja ni bistveno, ali tožnika stanovanje uporabljata kot varovano oziroma ali v njem stanujejo osebe, ki so upravičene do institucionalnega varstva v takšnih stanovanjih.
Pravno relevanten je odgovor na vprašanje, ali je imelo stanovanje ob prodaji lastnost varovanega – oskrbovanega stanovanja.
ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - predpostavke za spregled pravne osebnosti - stečaj pravne osebe - aktivna legitimacija upnikov za zavarovanje terjatev do stečajnega dolžnika za svoj račun
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih v ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost terjatve.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.
Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.
Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenje
Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.
Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.