NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0075946
SZ-1 člen 28, 28/1, 60. ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 393.
upravnik - razrešitev upravnika – odpoved pogodbe o upravljanju – soglasje – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – posel rednega upravljanja - posli nujni za redno vzdrževanje stvari – stroški – stroški postopka – deljiva obveznost – domneva solidarnosti
SZ-1 ne predvideva možnosti, da bi, če zahtevano soglasje za odpoved pogodbe o upravljanju ni doseženo, tak sklep sprejelo sodišče. Zakon sicer tudi razrešitev upravnika uvršča med posle rednega upravljanja, vendar pa je možnost, da sklep etažnih lastnikov nadomesti sodišče s svojo odločbo, predvidena le za posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.
Pri deljivih obveznostih (in denarna obveznost je deljiva) se solidarnost ne domneva oziroma obstoji le, če je dogovorjena ali posebej določena. Ker sodišče v izreku obveznosti ni opredelilo kot solidarne, velja, da vsaka od predlagateljic dolguje le svoj del obveznosti, to je vsaka ¼.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069045
ZIZ člen 24, 24/3, 38, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1,57, 58. OZ člen 311. ZPP člen 154, 212.
pobot - cesija - prenehanje terjatve - ugovor po izteku roka - sprememba upnika
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov pobotni ugovor neutemeljen, saj je premalo konkretiziran, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti (vrste protiterjatve, ki je sicer zaradi upnikovega nasprotovanja tudi sporna, dolžnik ne specificira, ne navede datuma njenega nastanka in ne datuma njene zapadlosti).
Novi upnik je izkazal vse pogoje za prehod terjatve.
V konkretnem primeru gre še za vprašanje ugotovitve primerne višine uporabnine za podstrešne prostore, formalno imenovane podstrešno stanovanje, ki pa niso primerni za bivanje in jih je težko oddati v najem.
Nepoštenost se ne domneva in bi jo morala tožnica zatrjevati (in dokazovati).
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - predpostavke za spregled pravne osebnosti - stečaj pravne osebe - aktivna legitimacija upnikov za zavarovanje terjatev do stečajnega dolžnika za svoj račun
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0073930
SPZ člen 99. ZOdvT tarifna številka 1200.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – zemljišče – zemljiškoknjižni vložek – identifikacija nepremičnine – stroški postopka – nagrada za zastopanje več oseb
Dvoma o identiteti zemljišča ne more biti. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katastrska občina. Le zemljiškoknjižnih vložkov ni več, kar pa za opredelitev nepremičnin ni bilo bistveno.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – sporna terjatev – likvidnost terjatve
Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja.Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti po uradni dolžnosti – sklep o izvršbi
Ker se je sodišče prve stopnje na podlagi vloge z dne 13.12.2012, ki je sicer nista podpisala zakonita zastopnika dolžnika, seznanilo z dejstvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen, je utemeljeno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, saj lahko sodišče to stori ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
pozneje najdeno premoženje – sklep o dodatnem dedovanju – obseg zapuščine – predmet dedovanja
Pritožnik je s pritožbi priloženo listino dokazal, da je bila tudi parcela št. 2755/334 last zapustnika, kar pomeni, da bi tudi ta nepremičnina morala biti predmet dedovanja po zapustniku. Pritožnik je s tem dejstvom seznanil sodišče prve stopnje že na prvem naroku, ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi pa je dosegel še pred zaključkom zapuščinske obravnave. Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje, ki bi ga sodišče smelo razdeliti z dodatnim sklepom o dedovanju.
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077272
OZ člen 16, 40, 40/2, 46, 459. ZPP člen 254, 286b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 9.
prodajna pogodba – predmet nakupa – lastnosti za posebno rabo – varovano stanovanje – manjša kvadratura stanovanja – znižanje kupnine
Predmet pogodbe bi moral imeti lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero sta ga tožnika kupovala in je bila prodajalcu znana. Za status varovanega – oskrbovanega stanovanja ni bistveno, ali tožnika stanovanje uporabljata kot varovano oziroma ali v njem stanujejo osebe, ki so upravičene do institucionalnega varstva v takšnih stanovanjih.
Pravno relevanten je odgovor na vprašanje, ali je imelo stanovanje ob prodaji lastnost varovanega – oskrbovanega stanovanja.
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih v ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost terjatve.
ZD člen 72. ZPP člen 2, 7, 7/2, 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
ustna oporoka – izredne razmere – subjektivne okoliščine na strani oporočitelja – razpravno načelo – pritožbene novote
Obstoj izrednih razmer je treba presojati v trenutku, ko se je zapustnik odločil za izjavo poslednje volje. Subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja, nepokretnost, nesposobnost pisanja, nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo) morajo biti take narave, da oporočitelju onemogočajo napraviti pismeno oporoko v katerikoli obliki.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.