NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.
spor majhne vrednosti – napačen pravni pouk – pritožbeni razlog - - izpraznitev dela nepremičnine – priposestvovanje sobe – metoda racionalne argumentacije – dokazna ocena
Pravna posledica zmotnega pravnega pouka (konkretno namreč ne gre za spor majhne vrednosti) je le ta, da pritožbeno sodišče ne glede na njegovo zmotno vsebino, upošteva tudi zakonski pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Osrednjega pomena za obravnavano zadevo je, da se sporna soba nahaja kot nekakšna enklava v nepremičnini tožeče stranke. S tistimi dokazi, ki so resda v prid toženi stranki, toženi stranki (na njej pa je dokazno breme glede tega vprašanja) ni uspelo izpodbiti domneve, da je tožeča stranka, ki je vpisana v zemljiško knjigo, tudi lastnik celotne nepremičnine.
Stranka, ki za razlog izločitve izvedenca izve potem, ko je izvedenec podal svojo ekspertizo oziroma, ko je sodišče že izvedlo dokaz z izvedencem, zahteva izločitev izvedenca, vendar v tem primeru le v ugovoru zoper izvedensko delo. Izločitev izvedenca je tako mogoče uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje, je tožnik pravdne stroške, ki jih je povzročil s svojim pravdanjem in katerih je bil oproščen na podlagi brezplačne pravne pomoči, dolžan državi (sodišču) povrniti v primeru, v kolikor se bo njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo v toliko, da ne bi bil več upravičen do BPP.
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077311
ZPotK-1 člen 15, 15/2.
potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.
prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.
Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Le z izbrisno tožbo je mogoče sanirati materialnopravno neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora obsegati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, takšnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil. Zgolj sama ugotovitev zatrjevane ničnosti ne bi mogla privesti do neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prva dva toženca.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožeče stranke, ne pa sodišča.
Za pridobitev in ohranitev pravice do pogodbene kazni morajo biti izpolnjene vsebinske predpostavke: dogovor o pogodbeni kazni, kršitev pogodbene obveznosti, za katero je dogovorjena, odgovornost dolžnika za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena, in pravočasno sporočilo upnika, da si pridružuje pravico do pogodbene kazni, če je slednja dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo obveznosti, upnik pa z zamudo opravljeno storitev sprejme.
Pravica do pogodbene kazni ne povzroči avtomatičnega znižanja pogodbene cene.
Plačilo pogodbene kazni se uveljavlja s posebnim – samostojnim zahtevkom, ki ga upnik naslovi na dolžnika. V ugovoru zoper zahtevek za plačilo pogodbene cene, kot ga tožena stranka podaja v obravnavani zadevi, se lahko uspešno uveljavlja le z uporabo instituta pobota: procesnega, ki ga tožena stranka v tej pravdi ni podala, ali materialnopravnega, na katerega se smiselno sklicuje.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – kršitev obveznosti – brezplačno razpolaganje s premoženjem – odpoved dediščini – poročanje o premoženjskem stanju
Stečajni dolžnik se je odpovedal dediščini po pokojnem očetu, s čimer je kršil omejitev svoje poslovne sposobnosti. Hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja tudi kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077314
URS člen 22. SZ-1 člen 84, 95, 111, 111/1. OZ člen 615. ZZK-1 člen 175, 175/3, 246, 247. ZPP člen 5.
najemna pogodba za določen čas – molče obnovljena pogodba – nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitveni zahtevek - enakost orožij – načelo kontradiktornosti – nepotrebni dokazni predlogi - pooblastilo pooblaščenca - izrek sodbe – zemljiškoknjižni vložek
SZ-1 v 84. členu določa za najemno pogodbo pisno obliko, v 95. členu pa skrb za podaljšanje najemne pogodbe za določen čas prenaša na samega najemnika, ki mora najmanj 30 dni pred potekom najema pridobiti od lastnika pisno odobritev podaljšanja najemne pogodbe (aneks), sicer mora izprazniti stanovanje v pogodbenem roku, zaradi česar tudi ni pravne podlage za molče obnovljeno pogodbo za nedoločen čas.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077290
ZPP člen 163, 163/3, 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 6, 6/1, 80, 80/2.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – ugotovitev stvarne služnosti - pasivna legitimacija – napačna stranka – nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo – zaznamba spora – pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov – naknadna predložitev stroškovnika
Ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame vse (so)lastnike nepremičnine, ugotovitev stvarnopravne služnosti pa tako, da se v pravdi zajame vse solastnike služeče nepremičnine.
Glede stvarnih pravic na nepremičnini se za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, tožnik ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora. Ta ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 285. člena ZPP, saj tožeče stranke v okviru materialnega procesnega varstva ni opozorilo, da ni navedla odločilnega dejstva, to je izpolnitev odložnega pogoja, za veljavnost sporne pogodbe o prodaji terjatev stečajnega dolžnika z dne 19.6.2009. Ker tekom postopka veljavnost prenosa terjatve iz prenosnika, družbe V. d.d. - v stečaju, na prevzemnika, torej tožečo stranko, ni bila sporna, je tožeča stranka za svojo napako (manjkajoče dejstvo) izvedela šele iz sodbe in je tako sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega strankam ni bila dana možnost, da se o njem izjavijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059927
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 154, 154/2, 179.
vezanost na kazensko sodbo - obsodilna sodba sodnika za prekrške - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – izsiljevanje prednosti – kršitev pravila o prednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine
Po 14. členu ZPP je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku. Na pravnomočno obsodilno sodbo sodnika za prekrške ni vezano, zato ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o hitrosti in pravila o prednosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednosti, praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se prisodi oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).
Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.
Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).
Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.
Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – službena pot – upravičen vzrok za zamudo – predvidljivost
Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.